Dr. Andrej Bajuk, ustanovitelj Nove Slovenije, leta 2000 predsednik vlade RS, 2004-2008 finančni minister v Janševi vladi 2004-2008.
16. avgusta 2011 je v Ljubljani umrl dr. Andrej Bajuk, ki je v samostojni Sloveniji opravljal kar nekaj pomembnih političnih funkcij. Bil je predsednik vlade leta 2000, poslanec v Državnem zboru, minister za finance v vladi Janeza Janše (2004–2008), ustanovitelj Nove Slovenije.
Andrej Bajuk je bil sin Marka Bajuka, uglednega profesorja klasičnih jezikov, zborovodje, skladatelja. Poučeval je na gimnaziji v Kranju in Ljubljani. Zaradi negotovih povojnih razmer, odnosa novih oblasti do katoliških izobražencev je družina emigrirala, bila nekaj let v begunskih taboriščih v Avstriji, kjer je Marko Bajuk organiziral slovensko šolo in bil ravnatelj slovenske gimnazije v begunstvu. Leta 1948, ko je bil Andrej Bajuk star 5 let, so se preselili v Mendozo v Argentino.
Življenjska pot dr. Andreja Bajuka je bila na eni strani neverjetna, po drugi strani pa edino logična.
Leta 1964 je diplomiral iz ekonomije na univerzi v Mendozi, kjer je tudi magistriral. Leta 1969 je doktoriral na ugledni ameriški univerzi Berkeley. S tem so mu bila na široko odprta vrata za odlično kariero: bil je profesor na mendoški univerzi, asistent direktorja Svetovne banke v ZDA, direktor kabineta predsednika Medameriške razvojne banke, od leta 1994 pa predstavnik te banke v Parizu. Leta 2000 se je predčasno upokojil in se vključil v slovensko politično življenje.
Andrej Bajuk pustil ugledno službo, ker je želel pomagati Sloveniji
Kot sin tiste generacije izobražencev, ki so zaradi političnih razmer izgubili svojo domovino, je želel pomagati Sloveniji na poti v demokracijo. Zato je pustil ugledno in dobro plačano službo. Andrej Bajuk je sodil v tisto polovico slovenskih politikov, ki so hoteli ustvariti demokratično slovensko državo, v kateri bodo ljudje radi živeli. Bil je pošten, deloven, nenavajen na nizke udarce, ki jih je bil pogosto deležen z leve in desne strani. Zanj je bilo neverjetno, da kdo ravna drugače, kot govori. Ko je NSi kot edina krščanskodemokratična stranka v Sloveniji izpadla iz parlamenta, je kot pokončen mož takoj prevzel vso krivdo nase. Tisti, ki so ustvarjali napačno podobo SKD in NSi, povzročili propad SKD, pa niso storili nič. Pomembna jim je bila in jim je samo njihova kariera.
Bajuka sem spoznala preko njegovega zeta. Bila sem ustanovna članica NSi in potem članica izvršilnega odbora stranke. Včasih, kadar je bil v stiski, me je zvečer poklical, saj ni mogel razumeti te čudne dvojne narave slovenskih politikov. Ko sem čakala na vpis v žalno knjigo, sem premišljevala, ali si ljudje, ki so ravnali in ravnajo popolnoma narobe, nepošteno, to priznajo, vsaj sami sebi. Najbrž ne, zato je slovenska država tako daleč od tiste, ki smo si jo želeli ob osamosvojitvi.