Geza Erniša je pred štirimi leti prejel srebrni red zaslug za narod, in sicer za uspešno vodenje Evangeličanske cerkve in za spodbujanje sodelovanja med krščanskimi cerkvami in povezovanja med njimi.
Jožef Pavlič, 13. 10. 2017
Društvo sv. Jakoba Kamnik in Demos na Kamniškem sta v okviru prireditev Socialne akademije 14. oktobra povabila v goste prijatelje iz Ziljske doline. S tem dejanjem sta se jim tudi zahvalila in hkrati odgovorila na obisk Kamničanov 13. maja letos v Ziljski dolini.
Objavljamo nagovor dr. Janeza Juhanta, ki je v torek, 31. oktobra 2017, skupaj z duhovniki kamniške dekanije maševal v kapeli v Parku spomina in opomina Kamniška Bistrica na Kopiščih. Mašo so darovali v spomin na žrtve vojne in revolucionarnega nasilja na Kamniškem.
Društvo general Maister Kamnik je 23. septembra za svoje člane in prijatelje pripravilo strokovno ekskurzijo na avstrijsko Koroško, v kraje, kjer so potekali po prvi svetovni vojni boji za pripojitev Koroške k novoustanovljeni državi SHS.
Takšne ekskurzije so že tradicionalne. Upravni odbor Društva general Maister pod vodstvom predsednika Ivana Sekavčnika zmeraj pripravi bogato vsebino, zato se jih člani radi udeležujemo.
Pred slabega četrt stoletja je v Ljubljani zapuščena od vseh umrla Kamničanka Valerija Heybal. Na kamniških Žalah je za njenim pogrebom šla le peščica. Slovo od ene največjih slovenskih opernih umetnic je bilo skoraj kopija pogreba velikega Mozarta, ki so ga na Dunaju pokopali kot reveža, je v Kamniškem občanu leta 1994 zapisal Niko Sadnikar. Ali je Valerija Heybal pozabljena?
Profesor Mitja Ferenc, ki raziskuje slovensko novejšo zgodovino, meni, da so prikrita grobišča žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni, »naša skupna odgovornost in naš poraz. Čeprav kazensko nikoli ne bodo odgovarjali, zgodovinarji vendarle vemo, kdo je bil na položaju, da je lahko ukazal poboje, kdo je ukazal uničiti in prekriti grobišča in kdo je sistematično odganjal svojce s krajev, kamor so hodili za vse svete prižigat sveče.«
Sredi julija 2017 se je začel na območju Kamniške Bistrice, bolj natančno na grobišču Macesnovec, izkop posmrtnih ostankov po vojni zunaj sodno pobitih ljudi. Poboje so maja in junija 1945 izvajali komunistični partizani. Objavljamo pričevanje Marije-Ane Mrčele z naslovom Usode Mejačevih iz Komende, ki so izšla v knjigi Prelomna leta. Gre za zbornik pričevanj o dogodkih med drugo svetovno vojno in po njej. V zborniku so tudi pričevanja očividcev, ki so leta 1945 na lastne oči videli, kako so partizani nesrečnike vodili na morišča v Kamniški Bistrici. Med njimi naj bi bil tudi Florjan Špruk, po domače Mejačev iz Komende.