31. oktobra 1990 se odprlo nebo, začelo je močno deževati in lilo je še nekaj dni. Reševalci so razmišljali, da minirajo Titanov jez, saj je narasla Bistrica grozila preplaviti južni del Kamnika, poplavljena je bila cesta proti Stranjam, prožili so se močni plazovi, poškodovana je bila cesta v Kamniško Bistrico, ko se je deževje uneslo ni bilo moč prepoznati doline Bistričice, v Lasenem v Tuhinjski dolini je neurje odprlo prikrito grobišče povojnih pobojev, pomoč v Luče in naprej v Logarsko dolino je lahko prispela le s kamniške strani preko Podvolovljeka. Bil je pravi sodni dan. 

Tega dne so po poročanju Romane Grčar¹, danes že pokojne novinarke Kamniškega občana, »/…/ na kamniških Žalah posadili spominsko lipo in odkrili spomenik žrtvam, padlim v vojni in tik po njej«.

Sredi poletja je pri tržaški založbi Mladika izšla nova knjiga Igorja Omerze z naslovom Karla⁽¹⁾. Udba o Dragi. Izid knjige ni naključen. Pred nami je namreč jubilejna, 50. izvedba Drage (28.–30. 8. 2015). Avtor je predstavil na svoj prepoznavni način prvih petindvajset let dogajanja v Dragi skozi prizmo arhivskih dokumentov tajne politične policije nekdanje države. Napeto, zanimivo in z dokumenti podprto branje, ki na več kot sedemsto straneh razkrije ne le zakulisje, ampak tudi vsebino vsakoletnega srečanja v Dragi: Udba je namreč zapisovala – poleg lastnih opažanj in zabeležk – tudi predavanja nastopajočih v Dragi.

Preberite več...

V vsaki stvari je tudi nekaj dobrega. Zanimiv je napis na spomeniku v Radomljah. So se zavedali, komu so postavili spomenik in to že pred 60 leti? Morda pa gre vendarle za nehoteno ali nezavedno priznanje krivde?Nekoč so temu rekli človek obrača, Bog pa obrne. Tako je nekaj, pravzaprav veliko dobrega izšlo tudi iz prvega prispevka diplomiranega novinarja Iztoka Čebaška o zanj »domobranski knjižnici«. Mimogrede, če zaradi revolucionarnega slovarja izraz »domobranski« ne bi dobil slabšalnega pomena in bi pomenil to, kar beseda pove sama po sebi, ne bi bilo nikogar treba zmerjati z »domobrancem«.