Jože Urbanija: Saj ni vse slabo...

V vsaki stvari je tudi nekaj dobrega. Zanimiv je napis na spomeniku v Radomljah. So se zavedali, komu so postavili spomenik in to že pred 60 leti? Morda pa gre vendarle za nehoteno ali nezavedno priznanje krivde?Nekoč so temu rekli človek obrača, Bog pa obrne. Tako je nekaj, pravzaprav veliko dobrega izšlo tudi iz prvega prispevka diplomiranega novinarja Iztoka Čebaška o zanj »domobranski knjižnici«. Mimogrede, če zaradi revolucionarnega slovarja izraz »domobranski« ne bi dobil slabšalnega pomena in bi pomenil to, kar beseda pove sama po sebi, ne bi bilo nikogar treba zmerjati z »domobrancem«. 

Izraz namreč pomeni braniti dom. Je to kaj slabega? Tako so se namreč poimenovali branilci domov, revolucionarna stran pa je to poimenovanje gladko sprejela in nehote s tem potrdila, da je namen teh ljudi braniti svoje domove. Ne gre za politiko! Besede imajo svojo sporočilnost, spreminjanje te njihove naravne sporočilnosti, pa je svojevrstno nasilje nad besedo.

Prispevek Iztoka Čebaška je izzval buren odziv v literarni strokovni javnosti po vsej Sloveniji ter povzročil, da se je o pesniku Francetu Balantiču in njegovi poeziji obširno govorilo. Tudi dve uspeli prireditvi v Kamniku sta k temu veliko prispevali. Če ne bi bilo njegovega prispevka, bi se o poeziji Franceta Balantiča ne govorilo kaj dosti več kot pred preimenovanjem. Tako pa se je zanimanje za Balantiča in vedenje o njem povečalo enako pri zagovornikih kot pri nasprotnikih preimenovanja knjižnice. In tudi rezultati so že vidni. Če primerjam prvi prispevek avtorja in zadnji, je vendarle zaznati nekaj več »prizanesljivosti« do pesnika in manj žaljivih oznak, ki spadajo v kategorijo sovražnega govora in so globoko pod kulturnim nivojem sodobnega diplomiranega novinarja.

Kakorkoli, gospodu Čebašku gre vendarle zahvala, da je sprožil tolikšno zanimanje za svojega rojaka, Kamničana, pesnika Franceta Balantiča, pa če je to hotel ali ne…

Fotografijo je prispeval Jože Urbanija.