Milan Windschnurer: Spominska maša v Kamniški Bistrici

Objavljeno: .

Vabilo KBV petek, 31. oktobra 2014 ob 14, 30 bo v kapelici v Kamniški Bistrici potekala spominska maša za vse žrtve 2. svetovne vojne  in izvensodnih povojnih pobojev na Kamniškem. Somaševanje duhovnikov iz kamniške dekanije bo vodil prof. dr. Janez Juhant.

Pri tej maši bodo naše molitve, kot vsako leto, vse od 1991, še posebej namenjene večnemu pokoju 1.160 padlim našim ljudem v drugi svetovni vojni, doma iz krajev v današnji kamniški in komendski občini, in tudi več tisočim usmrčenim v povojnih pobojih, ki ležijo v množičnih grobiščih v Kamniški Bistrici: na Kopiščih, v Dolskem placu in na Macesnovcu. 

Vabilo: Društvo Demos na Kamniškem na Socialnem tednu 2014

Objavljeno: .

 

Na letošnjem Socialnem tednu Skoči ven! Društvo Demos na Kamniškem in Društvo sv. Jakoba sodelujeta z okroglo mizo, na kateri bodo predstavili prizadevanje številnih Kamničanov, da se pojasnijo in osvetlijo tragični dogodki takoj po končani II. svetovni vojni in se zamolčanim žrtvam izvensodnih pobojev vrne človeško dostojanstvo in pravica do groba in spomina. Več o načrtovanem dogodku lahko preberete v spodnjem zapisu, vabljeni tudi na druge dogodke Socialnega tedna 2014

Društvo Demos na Kamniškem

Objavljeno: .

Društvo Demos na Kamniškem

Temeljni namen društva je ohranjanje spomina na ključno obdobje v zgodovini slovenskega naroda – obdobje osamosvojitve s cilji:

  • ohranjaje vrednot Demosa,
  • vzpodbujanje pogojev za prenos teh vrednot na nove generacije ter
  • razvijanje ter utrjevanje domoljubja na vseh področjih družbenega življenja.

Prizadevali si bomo:

  • ohranjati vrednote koalicje Demos tako na državni kot nalokalni ravni.
  • ohranjati pomen in vrednote slovenske osamosvojitve
  • ohranjanje in obeleževanje spominov na obdobje demokratizacije in osamosvajanja Slovenije,
  • vzpodbujati narodno zavest in utrjevati domoljublje,
  • poudarjati pomen tradicionalnih moralnih vrednot in parlamentarne demokracije ter
  • sodelovati v družbenem življenju v svojem lokalnem in tudi širšem okolju.

Član društva Demos na Kamniškem lahko postane vsaka državljanka in državljan Republike Slovenije, ki se strinja s poslanstvom, cilji in nalogami društva, kar potrdi s podpisom pristopne izjave, s čimer se zaveže, da bo deloval/a v skladu s statutom in drugimi pravnimi akti društva ter plačeval/a letno članarino.

Društvo je bilo registrirano 8. decembra 2010 z odločbo Upravne enote Kamnik (preberite tukaj)

Naslovi društva Demos na Kamniškem:

sedež društva: Maistrova 18, 1241 Kamnik

e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

spletna stran: www.demos.nakamniskem.si

Društvo Demos na Kamniškem

Objavljeno: .

Po uspešni pomladni predstavitvi zbornika Demos na Kamniškem, kjer se je pokazalo, da so takratni udeleženci in podporniki demokratičnega preboja in osamosvojitve ponosni na svoj prispevek, ki so ga po svojih močeh in znanju položili na oltar domovine, se je pokazala potreba po organizaciji, ki bo te vrednote negovala. 18. novembra 2010 smo ustanovili Društvo Demos na Kamniškem.

Člani društva smo prepričani, da se zgodovinski spomin na to enkratno in izjemno pomembno obdobje slovenske osamosvojitve izgublja, da je morda celo namenoma prezrt, kar je vsekakor tudi posledica družbenopolitičnega razvoja slovenske družbe po razpustu zmagovite koalicije Demos. Na Kamniškem je bil Demos aktivno prisoten vse do leta 1994, njegovi predstavniki v lokalni oblasti so tako postavili dobre temelje za prihodnjo lokalno samoupravo in začrtali smernice bodočega razvoja skupnosti. Če je bila izdaja zbornika enkratno dejanje, povezana s praznovanjem dvajsetletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev po drugi svetovni vojni, pa je ustanovitev društva usmerjena bolj dolgoročno. Društvo želi združiti nekdanje udeležence in podpornike demokratičnih prizadevanj na Kamniškem, k delovanju pa želimo povabiti prav vse, ki jim ni mar za nadaljnji razvoj demokracije v naši mladi Sloveniji.

Mitja Ferenc: Prikrita grobišča je potrebno vrniti v javni spomin

Objavljeno: .

Povojni poboji ostajajo zgodba brez epiloga: krivci ne bodo poklicani na odgovornost, žrtve bodo večinoma ostale brez imen in identitete, pokopane, prekopane, zakopane – kakorkoli že temu rečemo – bodo brezimno, svojci bodo ostali brez grobov ... Za Mitja Ferenca, ki raziskuje slovensko novejšo zgodovino, glavna področja njegovega raziskovanja so: partizansko zdravstvo, kočevski Nemci in druge nemške manjšine na Slovenskem ter prikrita grobišča žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni, je to »tisto, kar je najbolj tragično, kar je naša skupna odgovornost in naš poraz. Čeprav kazensko nikoli ne bodo odgovarjali, zgodovinarji vendarle vemo, kdo je bil na položaju, da je lahko ukazal poboje, kdo je ukazal uničiti in prekriti grobišča in kdo je sistematično odganjal svojce s krajev, kamor so hodili za vse svete prižigat sveče.«

Litanije slovenskih mučencev

Litanije slovenskih muencev