V Kamniškem občanu je bil 14. 8. objavljen zapis Stanislave Završnik. V njem piše o začetkih povojnega delovanja knjižnice v Kamniku, ključno sporočilo zapisa pa je nestrinjanje s poimenovanjem kamniške knjižnice po velikem slovenskem pesniku Francetu Balantiču.

Zadnje čase smo priče polemiki v zvezi s Francetom Balantičem. Koliko sovraštva in nestrpnosti je slišati! Zlasti je zaskrbljujoče, da ta polemika prihaja od mladih, ki nimajo prave predstave o tistem času, ki je bil krut.

Ali ni že čas, da odgovorni na Občini Kamnik zavzamejo odgovorno stališče in naredijo konec nevarnim polemikam, ki lahko medsebojne odnose ponovno zaostrijo?

Med najodmevnejše kulturne dogodke tega leta bi smeli prišteti dogodek, ki je bil sicer bolj političen kot kulturen – protest nekaterih Slovencev zoper sklep mesta Kamnik, naj se mestna matična knjižnica imenuje po pesniku Francetu Balantiču, padlem v partizanskem obračunu z vaškimi stražami novembra 1943. Imenovanje knjižnic po pomembnih pesnikih in pisateljih je že dolgo v navadi, v čast knjižnicam in ponos kulturi.

Težave z Balantičem postajajo ne samo nepotrebne, ampak že kar absurdne. Čas je, da njegovo rojstno mesto preseka ta gordijski vozel v čast Kamniku in za konec sedemdesetletne sramote.

Preimenovanje kamniške knjižnice so soglasno potrdili Svet občine Kamnik, Svet občine Komenda in Svet knjižnice. V teh svetih so ljudje, ki so bili demokratično izvoljeni in predstavljajo različne politične usmeritve. Prepričan sem, da so se skupaj z županom zavedali, o čem odločajo

Mojemu stricu ne morete spregledati preteklosti.

Jo sploh kdo z gotovostjo pozna?

Ali o njej vsi le ugibate?