Fotografska zapuščina ščetarskega mojstra in tovarnarja iz Šmarce, Petra Nagliča, predstavlja pomemben izziv tudi za muzejsko stroko, saj je neprecenljiv vir za proučevanje lokalne zgodovine in življenja v kamniški okolici v prvi polovici 20. stoletja. V veliko pomoč bo njegov opus za proučevanje razvoja ščetarske obrti v obdobju med obema vojnama, za raziskovalce cerkvene zgodovine in sakralne arhitekturne dediščine.
Ni konec, ko pride tvoj zemeljski konec. Le vsakodnevno orodje pospraviš In se odpraviš k počitku. Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj. Med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. In tvoja prisotnost je bolj prisotna kot kdajkoli prej: na vseh poteh, v vseh rasteh od korenin do vej. (Tone Kuntner)
21. maja 2014 smo na zadnjo pot pospremili Janeza Humarja, predsednika nadzornega odbora Društva Demos na Kamniškem, civilnega družbenega gibanja, ki se trudi za ponovno uveljavitev vrednot koalicije Demos in osamosvojitvenih procesov kot vrednostnega središča slovenskega naroda. Janezu Humarju za uveljavljanje teh temeljnih nacionalnih vrednot nikoli ni zmanjkalo časa in volje. Janez, sodelavec v našem društvu, zaveden Slovenec, demokrat, pogrešali te bomo! In se te spominjali. Hvala za vse, kar si dal nam in naši domovini!
Igor Podbrežnik, predsednik društva Demos na Kamniškem
7. februarja 2011 je umrl dr. Mirko Juteršek, častni občan občine Kamnik.
Juteršek se je rodil 31. avgusta 1932 v delavski družini v Podgorju pri Kamniku. Gimnazijo je obiskoval v Kamniku in maturiral leta 1953 v prvi generaciji maturantov po vojni ustanovljene kamniške gimnazije. Študiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani in diplomiral iz zgodovine in umetnostne zgodovine.
Leta 1962 je opravil tudi bibliotekarski strokovni izpit. V okviru doktorskega študija, ki ga je končal leta 1971, je raziskal delo slikarja Matija Jama. Strokovno se je izpopolnjeval v Münchnu in Moskvi. Kot izvedenec za ikonsko slikarstvo in rusko umetnost je na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predaval vzhodnoevropsko umetnost. 1989 je postal direktor Slovanske knjižnice, kjer je delal do upokojitve 1996.
Zlasti zadnja leta se je rad vračal v Kamnik in sodeloval v kulturnem življenju občine. Skupaj z Muzejem v Kamniku si je uspešno prizadeval, da je slikar Maleš podaril občini, kjer se je rodil, zbirko svojih umetniških del, ki so postala temelj zbirke Maleševe galerije. Sodeloval je pri monografiji o slikarju Lojzetu Perku. Leta 2006 je dal pobudo za postavitev stalne razstave Zbirka ulitkov Kamničana dr. Milana Trbižana na Naravoslovno-tehnični fakulteti v Ljubljani. Sodeloval je na slikarski koloniji v spomin slikarja Dušana Lipovca. Kamniške umetnike je zlasti zadnja leta intenzivno spremljal in podpiral, med drugimi slikarje Tomaža Perka, Dušana Sterleta, Dušana Lipovca, Greto Boltar, fotografa Primoža Hienga. Napisal je dva prispevka za Kamniški zbornik: Tomaž Perko, slikar pri petdesetih (1998), Anton Rojc (1892–1968): kamniški rezbar in slikar (2006). Tudi za Kamniški zbornik leta 2012 je obljubil, da bo napisal prispevek o likovnem dogajanju v Kamniku. To bi bil še en kamenček k več kot 250 objavljenim delom – knjigam, člankom.
V Kamniku smo ga zadnjič srečali na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti 26. decembra 2010. Morda je simbolično prav to, da smo se, ne da bi vedeli, da se ne srečamo več, zadnjič pozdravili prav v Maleševi galeriji.
Na sliki: Mirko Juteršek na proslavi dneva enotnosti in samostojnosti 26. decembra 2010 v Maleševi galeriji v Kamniku (prvi z leve).
Foto: Andrej Žalar
(kliknite fotografijo za povečan prikaz)
