Kdaj bodo Slovenci ponovno zahtevali svojo mošnjo, puško in palico, kot je to maja 1989 zahteval France Tomšič?

Objavljeno: .

France Tomšič - človek poguma, načelnosti in iskrenega boja za slovensko delavstvo

25. marca je minilo 6 let od prezgodnje smrti Franceta Tomšiča, enega izmed očetov slovenskega naroda. Spomnimo se ga kot človeka poguma, načelnosti in iskrenega boja za slovensko delavstvo. Kot simbol slovenskega delavstva ga je prepoznala celotna Slovenija.

France Tomšič je daljnega decembra 1987 vodil prvo politično stavko v tedanji Jugoslaviji. Delavski nemiri so se takrat preselili iz tovarne Litostroj, kjer se je vse začelo, tudi pred takratno slovensko skupščino in v Cankarjev dom. Do takrat stavka v uradnem političnem besednjaku ni obstajala, govorili so le o »prekinitvah dela«, tedaj pa so delavci pod okriljem Franceta Tomšiča jasno povedali, da gre za stavko.

V nadaljevanju dogajanja je nato prišlo do prelomnih zgodovinskih dogodkov v zvezi s pluralizacijo in demokratizacijo Slovenije ter uvajanjem večstrankarstva. Takrat so ustanovili tudi prvi povojni nerežimski sindikat in nastavke za osnovanje prve nepartijske opozicijske stranke, ki bi konkurirala oz. bila alternativa tedaj edini dovoljeni in vladajoči stranki - Zvezi komunistov. To se je zgodilo sicer 7 let za gdansko »Solidarnoščjo« na Poljskem, vendar ni imelo za demokratizacijo nič manjšega pomena. Ustanovili so stavkovni odbor in začeli pripravljati načrt za generalno stavko, ki bi trajala od 9. do 15. decembra. Stavka je bila ne samo socialna temveč tudi politična, saj so zahtevali, da zbor delavcev vodijo prav predstavniki stavkovnega odbora in en od partije postavljeni uradni člani delavskega sveta. Na njih so se takrat izvajali hudi pritiski, ker da ne morejo postaviti takšne zahteve, saj lahko to vodijo samo oni.

Odločilen dan je bil 15. december, ko je bilo uslišanih vseh pet njihovih stavkovnih zahtev, in sicer: razrešitev direktorja, povišanje plač za 30 %, razrešitev starega sindikata in sprejet sklep o ustanovitvi neodvisnega sindikata. France Tomšič je takrat izkoristil revolucionarno vzdušje v dvorani in predlagal še nadaljnji drzen korak: ustanovitev prve opozicijske politične stranke, ki bi, kot je takrat dejal, »imela ravno toliko pravic, kot jih je imela Partija«. Takrat je pred navzočimi tudi povedal, da je posledica tega, da sta imeli Slovenija in Jugoslavija na oblasti samo eno stranko brez konkurence tudi to, da je imela Slovenija 4-krat nižji standard kot na sosednjem avstrijskem Koroškem in v italijanski Furlaniji, s katerimi je bila pred drugo svetovno vojno približno na istem nivoju. Menil je, da se to stanje lahko popravi zgolj tako, da ustanovijo svojo neodvisno politično stranko, ki bi se imenovala socialdemokratska stranka.

Tako je bil 15. decembra 1987 ustanovljen iniciativni odbor kasnejše Socialdemokratske zveze Slovenije - SDZS. Ta sklep so izglasovali preden se je razvila razprava, v kateri se je izkazalo, da ta ideja še ni bila zrela za realizacijo. Kljub temu pa je »duh ušel iz steklenice« in zadeve takrat ni bilo mogoče več ustaviti. V nadaljnjih dneh in tednih so tako iskali podporo za opozicijsko stranko pri nekaterih akademikih in Društvu slovenskih pisateljev, ki so od začetka večinsko to zavračali. Edini od izobražencev, ki je podpiral njihove ideje, je bil dr. Jože Pučnik, ki je stopil v kontakt z Tomšičem, s katerim sta tako pričela uspešno sodelovati.

Socialdemokratka zveza Slovenije je bila ustanovljena dobro leto po tej znameniti stavki, natančneje 16. februarja 1989 v Cankarjevem domu. France Tomšič je bil izvoljen za njenega prvega predsednika, novembra pa ga je zamenjal dr. Jože Pučnik, ki je v decembru 1989 povezal več strank v DEMOS. Leta 1990 se je stranka preimenovala v Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS) ter po prvih demokratičnih volitvah 8. aprila 1990 stopila v vlado.

Tomšič je bil eden glavnih pobudnikov tudi pri ustanovitvi sindikata Neodvisnost, ki je bil ustanovljen 30. marca 1990 kot prva demokratična sindikalna centrala. Neodvisnost je začrtala pot sindikalnemu pluralizmu in demokraciji. Kot prvi predsednik konfederacije KNSS-Neodvisnost je Tomšič centralo uspešno vodil vse do leta 1997.

Žal je France Tomšič prekmalu umrl v 73. letu starosti in danes mineva 5 let od obletnice njegove smrti. Nedvomno je bil mož, ki je v prve začetke demokratičnih sprememb vtkal neizbrisno sled. Bil je človek poguma, načelnosti in iskrenega boja za slovensko delavstvo. In ne nazadnje, bil je ena ključnih oseb v času osamosvajanja Slovenije. Gotovo je bil eden najpogumnejših mož tistega časa, kakršnega Slovenija potrebuje tudi danes. Tudi danes se Slovenija sooča z veliko socialno stisko delavstva. Vedno bolj se večajo socialne razlike med ljudmi. Na eni strani imamo peščico privilegirancev, ki zaslužijo milijone, na drugi strani pa obubožano delavstvo, ki po večini prejema zgolj minimalno plačo in nima niti za preživetje svoje družine. Zato se v Delavski zvezi SDS sprašujemo, kdaj bodo Slovenci rekli stop takšni družbi in takšni politiki, ki nas pelje na takšen način in ponovno zahtevali svojo mošnjo, puško in palico, kot je to maja 1989 zahteval pokojni France Tomšič!

Vir: sds.si

foto: arhiv Demos na Kamniškem

Tagi/značke: Jože Pučnik Socialdemokratska stranka Slovenije France Tomšič Neodvisnost