25 let Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) v Kamniku

Etablirani državni mediji, podprti z oglaševalskim denarjem največjih državnih podjetij, nas že vse od padca Pahorjeve vlade dalje prepričujejo, da je naša družbena ureditev neustrezna, da smo bolje živeli v bivši Jugoslaviji, da je bilo takrat več pravnega reda in blaginje tudi za najbolj marginalizirane skupine ljudi. V naši podzavesti nam želijo naslikati ideal demokratičnega socializma, ki je lahko zgolj besedna igra namenjena prevari vseh nas državljanov, ki se bolj ali manj uspešno spopadamo s posledicami globoke družbene krize.

»Živimo v obdobju, ki je precej nezaupljivo v odnosu do resnice,« je pred dnevi dejal papež Frančišek, ki je spomladi prevzel vodenje katoliške cerkve. Z njim smo končno dočakali svetovnega voditelja, ki razume ali pa se vsaj trudi razumeti vsakdanje življenje nas navadnih ljudi, naše spopadanje z globalnimi posledicami finančnih prevar na svetovnih borzah, ki so jih brezsramno prevzeli tudi nekateri predstavniki slovenske politične in gospodarske elite. Takšnega voditelja smo dočakali v času, ko lastniki navideznega finančnega kapitala postajajo vedno bolj bogati, nas pa s svojim početjem počasi, a vztrajno potiskajo na rob revščine in celo preko njenega roba. To se nam dogaja, kljub vsem našim prizadevanjem in trudu, da bi živeli človeku dostojno življenje in poskrbeli tudi za prihodnost naših družin.

Ko se papež Frančišek sprašuje, kaj je resnica, ali zares obstaja, jo spoznamo in jo lahko najdemo, nam ponudi zelo preprost odgovor: »Resnice se ne da oprijeti, ni je mogoče posedovati. Potrebno jo je srečati.« Njegovo mnenje je še kako veljavno tudi pri nas v Sloveniji, ko nam skupina mladih filozofsko ali politološko izobraženih ljudi ponuja demokratični socializem kot alternativo parlamentarni demokraciji in tržnemu gospodarstvu. Ne moremo spregledati, če vsaj malo bolj pozorno spremljamo slovenske medije, da se tudi znotraj državnega vzgojnega in izobraževalnega sistema nadaljuje indoktrinacija mlade generacije s totalitarnimi vrednotami, ki smo jih pred četrt stoletja presegli, če ne celo zasmehovali, globoko prezirali in zavrgli. Danes pa nam najbolj brani mediji, tudi državni radio in televizija ponujajo ljudsko demokracijo, ukinitev tržnega gospodarstva, uvedbo enotnega državljanskega dohodka in podobne ekonomske nesmisle, ki jih poznamo iz bivše države. Imamo Slovenci res tako slab spomin, si res želimo, da se ponovno ponižno postavimo v dolge vrste za kruh in mleko. In spet začnemo šepetati celo v intimi naših domov.

Žal pa tudi redki opozicijski mediji, ki so sicer deležni zgolj drobtinic z bogato obložene mize trženjskih oglasov, sicer pa jih vzdržujejo bralci, ne dojamejo, da zgolj kritika totalitarnih rešitev za slovensko družbo ni dovolj. Zavedati se morajo posledic neuspešnega spopadanja z gospodarsko krizo, da se danes le redki posamezniki lahko pohvalijo, da ne čutijo sprememb. Poleg same kritike obstoječih razmer in opisovanja afer in najbolj podlih gospodarskih prevar, potrebujemo optimizem in ustrezne odgovore za preseganje obstoječih razmere, ki bodo podprte z jasnimi političnimi in ekonomskimi rešitvami ter merljivimi cilji.

In še nekaj je pomembno v tem trenutku. Žal tudi politična alternativa, ki je nastala pred četrt stoletja ni izpolnila vseh pričakovanj. Mnogi od nas, ki smo sodelovali pri njenem nastajanju, smo se počasi umaknili ali bili umaknjeni v zasebnost. Mnoge od nas so odvrnili nepotrebni notranji frakcijski spopadi. Mnogi smo še danes prepričani, da nam je bivša enopartijska oblast vsilila pretirani strankarski pluralizem in parcialni volilni sistem. Prepričani smo tudi, da jim še danes uspeva z mediji in »zamrznjenimi aktivisti« nadzorovati delovanje politične alternative. Vse to počnejo z namenom, da v svojih rokah obdržijo večino vzvodov ekonomske moči, s katero preko medijev vzdržujejo tudi svojo politično nadvlado. In nič ne kaže, da se bo v kratkem času kaj bistveno spremenilo, če do sprememb ne bo prišlo tudi v sami politični alternativi. Ki potrebuje enotnost vizije in ciljev, ki se mora ogniti vsem javnim in prikritim spopadom o povsem nepomembnih vprašanjih. Če se želi preseči današnje stanje, mora biti alternativa enotna in stanovitna v svojih odločitvah, predvsem pa potrpežljiva in premočrtna v svojem delovanju.

Tudi Kamničani smo dali pomemben prispevek pri vzpostavljanju demokratičnega družbenega reda. V teh dneh se lahko spominjamo ustanovitve prvega občinskega odbora politične stranke v takratni občini Kamnik. Ustanovitelji so se izjemno potrudili, da so se takratni dogodki popisali za občinsko glasilo Kamniški občan, ki ga danes lahko prebiramo tudi v digitalnem zapisu. Moramo priznati, da je bila ustanovitev občinskega odbora Socialdemokratske zveze Slovenije skrbno pripravljena tudi v vsebinskem smislu. Mnogo od povedanega pred štiriindvajsetimi leti je aktualno še danes, marsikaj je ostalo neuresničeno.

Če želimo osvetliti duh časa pred slabe četrt stoletja, ko smo še živeli v Jugoslaviji, ko je bil totalitarni režim še trden, nacionalna samozavest v vzponu, demokratično vrenje še v povojih, je najbolje, da preberemo celotno besedilo članka, ki je bil objavljen v 10. številki Kamniškega občana, ki je izšla 29. maja 1989. V branje priporočamo tudi prispevek izpod peresa mag. Brede Podbrežnik Vukmir z naslovom SDZS – za svobodo duha človekovo dostojanstvo: Razkorak med ideologijo in realnostjo, ki še bolj podrobno odslikava duh takratnih prelomnih trenutkov.

Socialdemokratska zveza Slovenije SDZS se je takoj po sprejetju zakonodaje, ki je urejala področje političnega sistema, preimenovala v Socialdemkratsko stranko, leta 2003 pa se je stranka preimenovala v Slovensko demokratsko stranko SDS.

Po dvomesečnem delu iniciativnega odbora za ustanovitev območne zveze smo se kamniški socialdemokrati organizirali v Območno organizacijo SDZS. Tako se je ta zveza zasidrala tudi v naši občini. Upamo, da se bo njen vpliv in njeno delo čutilo in opazilo. Socialdemokrati smo prepričani, da naše ustanavljanje odpira prostor neuveljavljenemu in drugačnemu političnemu delovanju, ki bo prineslo demokratičnost in tržnost — tako gospodarsko kot tudi politično — uspešnost in blaginjo, pravnost in suverenost. Naša zveza je v sklopu drugih zvez in alternativnih gibanj ena od poti k demokraciji.

Na ustanovnem zboru se je zbralo kar nekaj ljudi, tudi nečlanov SDZS. Za prijeten začetek so člani pevskega zbora Cantemus zapeli dve pesmi, sledili pa sta recitaciji. Po izvolitvi delov­nega predsedstva je nastopil France Tomšič, predsednik SDZS, doma iz Kamnika. Predstavil je politične zahteve, zajete v programskih tezah SDZS.

V svojem govoru je poudaril pomen demokratičnega parlamenta, ki ga je povezal z blaginjo in osnovnimi političnimi, človeškimi pravicami. Zavedajoč se, da zgolj kritika ni konstruktivna, je v nadaljevanju posredoval teze, ki bi nas lahko popeljale v drugačno družbo. Odločno prednost ima predvsem državna suverenost, odprava pravice armade, da ščiti družbeno ureditev (njena naloga je obramba meja), preverjanje pristojnosti federacije. Znotraj Slovenije pa je nujna uzakonitev političnega pluralizma, ki bi prinesel enakopravnost vseh zvez. Te zahteve so v temeljih enake vsem političnim zvezam in alternativnim gibanjem, zato se je oblikovala združena politična opozicija, ki se je zbrala okrog majniške deklaracije.

V tretji točki svojega govora pa je govoril o dejstvu, da oblast Socialdemokratske zveze Slovenije ne priznava za avtonomno politično organizacijo. Oblast je treba k temu prisiliti z nenehnimi organiziranimi demokratičnimi pritiski na njene institucije. To se da doseči z razvijanjem lastne organizacijske strukture in s povezovanjem z drugimi političnimi silami, drug način pa je predstav­ljanje slovenski javnosti. To pa ni ekstremizem, o kakršnem se go­vori v sredstvih javnega obveščanja, zlasti po razširjeni seji na Trgu osvoboditve, 8. maja. V tej zvezi je Tomšič zavrnil krilatico nestrankarskega pluralizma. Na koncu pa je ravno zaradi kampanje v javnih medijih zagotovil, da članstvo v SDZS ne upada, pač pa narašča.

O programski izjavi in statutarnih tezah SZDS je govoril Dušan Sitar. Sprejete so bile na ustanovnem zboru SDZS v Ljubljani, 16. februarja in predstavljajo pravila in program delovanja do prvega rednega kongresa v prihodnjem letu. Med nami je bil tudi predstavnik OK SZDL Kamnik, Rudi Pfajfar. Po pozdravnih besedah in lepih željah je menil, naj bi se iz novonastalih gibanj v sodelovanju s SZDL rodila nova kvaliteta življenja.

S spodbudnimi pozdravnimi besedami je nastopil tudi predstavnik Slovenske kmečke zveze Janez Jeretina.

Sledilo je še nekaj referatov, ki so se vsebinsko nanašali na današnjo politično situacijo, potre­bo po organiziranosti delovanja drugače mislečih in SDZS.

Prvi referent je bil Matevž Bergant. Torišče njegovega razmišljanja se je nanašalo na slabosti enopartijske diktature, ki je že na samem začetku obračunala z vsemi drugače mislečimi, ki so bili izpostavljeni političnemu in sodnemu preganjanju. Slabosti takšne negativne kadrovske selekcije pa so nas pripeljale v današnjo krizo, povzročile so prevlado politike nad stroko, prikrojevanje pravnega sistema in s tem kratenje posameznikovih svoboščin. Rešitev so neposredne volitve, na katerih se bodo merili različni programi. Zaradi konkurence bi bili ti še kako pisani po meri ljudi.

Naslednji govornik, Igor Podbrežnik, je polemiziral z izrečenimi dvomi o smislu obstoja novih političnih organizacij in o učinkovitosti njihovega delovanja. Poudaril je, da novonastale zveze oblasti niso nevarne, saj ne razpolagajo z osnovnimi pogoji, ki bi omogočali njihov razvoj. Hkrati je njihovo delo le plod entuziazma, za marsikoga zelo čuden hobi, še posebej zato, ker se zaradi raztegljivosti zakona lahko soočimo z grobim, represivnim obračunom. Naše delo naj bi bilo kanalizirano pod plašč SZDL, ker pa želimo ohraniti avtonomnost in ker ima v njej ZK posebno vlogo, potrebuje SZDL novo obleko, ki bo po meri vseh ljudi. Izražanje različnih političnih pogledov se v SZDL ne sme homogenizirati v eno samo, za vse zavezujočo resnico. Tako se duši individualnost, ena od lastnosti Slovencev. Državljanom Slovenije mora biti omogočena izbira, potrjena na volitvah. Sedanja praksa organiziranosti znotraj SZDL z avantgardno vlogo ZK, ki je centralno jugoslovansko vodena, povzroča omejevanje državne suverenosti in slovenske samobitnosti. Cilj SDZS ni boj za oblast, ampak sodelovanje pri vodenju države, ki bo v skladu z velikimi rezultati. Da bi bilo to omogočeno, je nujno spremeniti zakonske akte. Za uspešen prehod v parlamentarno demokracijo in za uspešno zastopanje tega koncepta pa je nujen nastop vseh političnih sil. Na koncu je govornik poudaril, da mora SDZS graditi lastno identiteto, ki ne sme temeljiti zgolj na kritiki ZK, saj je razlog našega delovanja želja po učinkovitejši družbi in ne le oponiranje obstoječemu.

Demokracija je bila tema govornega nastopa Brede Podbrežnik Vukmir, ki vidi zametek vsake demokracije v intimnem svetu posameznika in njegovi tolerantnosti do drugačnosti in različnosti od lastne, mnogokrat samozadovoljne podobe. Semantično polje te magične besede je razširila v sfero politike, kjer gre prav tako najprej za priznavanje drugačnosti in razlik, ki so in bodo obstajale kljub prevladi enega samega zveličavnega modela partijske oblasti. Demokracijo, kakršno pojmujejo člani SDZS, pa lahko zagotovi le parlamentarni pluralizem. V nadaljevanju je razmišljala o prednosti pluralnosti: prva prednost je svobodno izbrana demokracija, ta sproži tržno oblast, konkurenčnost. Katere posledica je dejanska in ne le verbalna učinkovitost. Glede na revščino, v katero smo pahnjeni, lahko sklepamo o neučinkovitosti zdajšnjega družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema. Zato so nujne spremembe in sicer v obliki demokratičnega pluralizma. Edini izhod iz današnje krize je država, v kateri vlada demokracija, tržno gospodarstvo, spoštovanje in dosledno upoštevanje pravnih določil, predvsem pa človekovih in državljanskih svoboščin in pravic. Zavedajoč se, da je najlažje gromovniško kritizirati oblastne strukture, je po njenem mnenju treba ponuditi pravo alternativo: boljše programe, konkretne zakonske, ekonomske in politične predloge. S temi je treba prodreti v organe odločanja in vladni aparat. Na tem polju nas čaka vse skupaj preizkušnja, ki bo nujno razkrila iskrenost demokratičnih namenov oblasti in njenih statistov.

Zadnja govornica je bila Andreja Vukmir. njeno tehtno razmišljanje pa je pravzaprav reakcija na napade na Franceta Tomšiča zaradi njegovega nastopa na zborovanju, 8. maja. Polemizira­la je s floskulo, da so bili napadeni temelji avnojske Jugoslavije. Ugotovila je, da se zdajšnja Jugoslavija s svojim dogmatizmom ni sposobna prilagajati današnjemu času. Zaradi dialektičnega materializma je nujen razvoj, zato je zdravo in pomembno predočiti nove koncepcije političnega razvoja. Zato napadi na temelje avnojske Jugoslavije niso moralna sodba, pač pa dialektično zgodovinska sodba. Druga stvar, ki je kamen spotike, pa je sodba, da je nemoralno izrabljati stisko štirih ljudi za propagiranje svojih političnih koncepcij. Govornica se je oprla na očitke Rose Luxemburg Leninu, ki je omejil svobodni tisk, zadušil politično življenje, svobodne volitve in s tem preprečil javno življenje in javno delovanje. Potem je potegnila vzporednico s povojnim razvojem pri nas – situacija je bila namreč podobna. Delegatski sistem je sicer pravno in formalno dopuščal izrekanje svojih mnenj. V praksi pa je vse potekalo drugače, saj se drugače misleči niso mogli prebiti kot delegati skozi hierarhijo delegatizma. Da je javno življenje zamrlo, pa je kriva tudi lažna gospodarska prosperiteta v prejšnjih letih, saj se ljudje za politiko niso zanimali. Zato je nujno javne nastope izrabiti za predstavitev svojih pogledov.

S sprejetjem ustanovnega dokumenta je prenehalo delovanje Iniciativnega odbora za ustanovitev SDZS, ustanovljena pa je bila Območna organizacija Socialdemokratske zveze Slovenije za Kamniško s svojim predsedstvom.

Podbrežnik Vukmir, Breda. 1989. Nočemo biti le opozicija. Kamniški občan 10 (29): 3. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-95GCKTH0 (19.5.2013).

Podbrežnik Vukmir, Breda. 2010. SDZS – za svobodo duha človekovo dostojanstvo: Razkorak med ideologijo in realnostjo. V Demos na Kamniškem, ur. Podbrežnik Igor, 122-129. Kranj: Vaš stik z javnostjo Ernest Žaler s.p. http://www.demos.nakamniskem.si/demos20/dk122.pdf (19.3.2013).