Demos na Kamniškem je del Združenja veteranov osamosvojitve

Objavljeno: .

Iniciativa za ustanovitev združenja veteranov slovenske osamosvojitve je kot po naključju padla v čas, ko smo v Kamniku začeli z aktivnostmi za ustanovitev društva za ohranjanje vrednot slovenske osamosvojitve. Potreba po takem združevanju se je pokazala že letos spomladi, ko nam je uspelo zbrati praktično veliko večino aktivnih podpornikov in aktivnih udeležencev osamosvojitvenih procesov v naši občini in nam uspelo z izidom knjige Demos na Kamniškem, za katero lahko z veliko gotovostjo trdimo, da je prvi večji poskus predstavitve resnice o osamosvojitvenih dogodkih in procesih v lokalnem okolju Slovenije.

V Sloveniji so se v prelomnem času, ki je bil nabit s socialno in nacionalno vsebino, uveljavili posamezniki, ki so sprejeli veliko tveganje in odgovornost za politične spremembe. Še tako požrtvovalnim voditeljem, pa ne bi uspel preboj brez množičnega gibanja. Izpostaviti je potrebno pomen lokalnih iniciativ, brez katerih Demos v takratnih pogojih ne bi uspel ne na volitvah, kot tudi ne kasneje v dokončnih osamosvojitvenih korakih, saj so politične razmere v takratni državi kot tudi širše v regiji narekovale sicer pretehtane, vendar hitre odločitve, ki jih je lahko izvedla le dovolj široka in motivirana množica ljudi. V tistem času so obstajale velike ovire, vsekakor tudi časovna komponenta, saj je bilo od dokončnega oblikovanja demokratične koalicije na državni ravni do prvih demokratičnih volitev samo nekaj kratkih mesecev, posebno oviro je predstavljala zapletena volilna zakonodaja, ki je favorizirala obstoječo politično elito. Te razmere so zahtevale množično podporo ljudi po vsej Sloveniji, ki so bili visoko motivirani in predani ključnim ciljem. Vključevalnost in predanost ciljem so bile prednosti v tistem času oblikovane demokratične opozicije in pogoj za zmago na prvih demokratičnih volitvah. Tako je demokratična opozicija na volitvah pridobila realno politično moč pa tudi odgovornost za načrtovane osamosvojitvene korake.

Čutim pa, nam je vsem nam, ki smo bili del gibanja za družbene spremembe in samostojno Slovenijo, ostala ena naloga neizpolnjena. Dolžni smo našim zanamcem prenesti izročilo slovenske pomladi! To smo bili dolžni narediti, saj je šlo takrat za široko politična skupnost, povezano z najvišjo nacionalno idejo, ki je združevala mavrico političnih prepričanj. Našim državljanom moramo prikazati moč sodelovanja in čarobno moč vključevanja prav vseh, ki so sledili naši temeljni viziji. To nam je takrat prineslo uspeh, ki smo ga bili deležni vsi državljanke in državljani naše nove države.

Bolj se čas odmika, več je ljudi, ki so odšli, leta in slabo zdravje so naredili svoje, še vedno pa je ostaja pa duh pomladi, ostaja zavedanje, da smo bili del prelomnih dogodkov. Naši potomci čakajo na pričevanja o dogodkih in ljudeh, ki so te dogodke soustvarjali. Prepričan sem, da se moramo ogniti pastem samozagledanosti in pretirane subjektivnosti; vključiti moramo tudi sodelavce, ki bodo vstopili v arhive in nam s svojim znanjem pomagali ovrednotiti prelomni čas in dejanja ljudi, ki so prevzeli ključne naloge. Tako je v Kamniku nastala naša knjiga, s katero smo uspeli obuditi in ohraniti spomin na čas in ljudi, ki so se v našem lokalnem okolju zavzeli za velike nacionalne in družbene cilje ter svojo nalogo izpeljali po najboljših močeh. Obudili smo samozavest, da je vedno pravi čas za spremembe obstoječih razmer, če postanejo ovira pri našem družbenem razvoju.

Ob 20-letnici Demosa ni bilo nobene vseslovenske proslave. Namesto predstavnikov Demosa je predsednik države odlikoval Tomaža Ertla, vodjo nekdanje Službe državne varnosti in sekretarja za notranje zadeve, ki je pred politični spremembami in osamosvojitvijo ustrahoval ljudi in vodil diverzivne akcije zunaj Slovenije.

V Ljubljani kot glavnem mestu Demosa ne slavi noben spomenik, celo več: v dvajsetih letih država ni postavila niti enega obeležja osamosvojitvi. V Sloveniji v glavnem vseskozi vladajo stare sile, porazdeljene v več strank. Te so načeloma leve, dejansko pa desne, saj so njeni predstavniki lastniki in upravljavci večine slovenskega kapitala. Te odločajo, kaj bomo proslavljali.

V šolskih programih so demokratična prizadevanja zapostavljena tema, v javnosti se poskuša vzpostaviti dejstva, ki ne ustrezajo resničnosti prelomnih trenutkov slovenske zgodovine.

Posamezne iniciative za preseganje sedanjega stanja, v katerem ni čutiti krepitve nacionalnega ponosa in narodne samozavesti, ko se celo rušijo ključni atributi naše državnosti, je potrebno združiti, niso dovolj, ker so nepovezane Zato je ustanovitev osrednjega združenja veteranov slovenske osamosvojitve skoraj zadnja priložnost, da zaustavimo trend rušenja atributov naše državnosti. Predstavljam si, da bo krovnemu združenju sledilo ustanavljanje lokalnih podružnic, ki bodo v svoje vrste privabile prav vse, ki so po svojih močeh in znanju podprli prizadevanja za osamosvojitev.

Demos je uspel uresničiti dva temeljnega cilja, to je osamosvojitev in parlamentarno demokracijo. Ko je izgubljal moč in razpadel, je hitro omogočil revitalizacijo stare mreže politike, ki je za dolgo časa vzpostavila politični monopol, vse do prelomnega leta 2004, ko so naslednice Demosovega projekta ponovno zmagale na volitvah in popeljale Slovenijo na hitro pot razvoja. Ravno v tem času je Slovenija dosegla najboljše razvojne rezultate.

Udeleženci in podporniki osamosvojitvenih korakov smo dolžni poskrbeti, da postane osamosvojitev del slovenske nacionalne zavesti. Ne smemo dopustiti zavestnega ignoriranja tistih, ki bi po službenih dolžnostih morali skrbeti za našo polpreteklo zgodovino, pa tega ne počno, po drugi strani pa ne tudi pasivnosti tistih, ki imajo pozitivnejši odnos do tega časa, pa mu ne posvečajo ustrezne pozornosti. Zgodovinska distanca pa je vse večja in večja. Ni dobro, da se niti politične stranke ne zanimajo dovolj za lastno politično zgodovino. Manjka tudi zgodovina z lokalne ravni, tista, ki je pisana od »spodaj« in na kateri bi morala temeljiti nacionalna. Prepričan sem namreč, da uspešne politične skupine lahko upravičujejo svoj obstoj tudi tako, da skrbijo za svoje korenine. Le če so te dovolj močne, lahko pričakujemo košato krošnjo. Zdaj moramo za to krošnjo skrbeti vsi, ki cenimo slovensko osamosvojitev in demokracijo. Sicer bodo kmalu dokazali, da je za slovensko demokracijo in neodvisnost zaslužen nekdo drug.

Torej združenje veteranov naj se ustanovi tudi v vseh lokalnih okoljih, tako bo z veliko gotovostjo poskrbljeno za resnico o slovenskem boju za demokracijo, neodvisnost in mednarodno priznanje. In prvo tako združenje je nastalo prav v Kamniku – očitno je Demos na Kamniškem zapustil neizbrisne sledi v naši lokalni skupnosti. In tako je Društvo Demos na Kamniškem postalo del vseslovenskega združenja državljank in državljanov, ki postavljajo slovensko demokratično pomlad v središče slovenske nacionalne zavesti.

Litanije slovenskih mučencev

Litanije slovenskih muencev