Odgovor ministra dr. Lukšiča na protest društva Demos

Objavljeno: .

Spoštovani g. predsednik društva Demos na Kamniškem

Letošnje šolsko leto je proglašeno za Šolsko leto knjige; v letu 2011 pa praznujemo tudi 70. obletnico upora proti okupatorju in 20. obletnico neodvisnosti države. Vse troje bomo v šolskem prostoru obeležili s projektom: E-knjiga: Stisni roko v pest!

Ministrstvo je v letu 2010 pripravilo natečaj z naslovom Demokracija ti da krila in z njim obeležilo 20. obletnico strankarskih volitev. To je bila pomembna aktivnost za dvig državljanske zavesti in utrjevanju demokratične politične kulture. S temi dejavnostmi nadaljujemo tudi v letu 2011, ko gre za dve veliki obletnici: 20. obletnico osamosvojitve Republike Slovenije in 70. obletnico ustanovitve OF. Obe obletnici imata podlago tudi v dveh državnih praznikih: 25. juniju in 27. aprilu, ko praznujemo dan državnosti in dan upora proti okupatorju.

Namen projekta je spodbuditi projektno delo in povezati več predmetov, pristop torej, ki naj bi ga šola sčasoma vpeljala v vsakdanji pouk. Projektno delo je v pedagoški praksi že uveljavljeno, spodbuja timsko delo in interdisciplinarno povezuje več predmetov: zgodovino, slovenščino, državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko, tuji jezik, računalništvo (IKT) in s tem koherentno in smiselno povezuje znanje šolskih predmetov v kontekstu kroskurikularnih razsežnosti, kot so: identiteta in kulturna raznolikost, sodelovanje v skupnosti, tehnologija in mediji, kreativnost in kritično razmišljanje.

Osnovni povezovalec teh dveh dogodkov je časovna dimenzija: pri obeh državnih praznikih gre za okroglo obletnico, enkrat gre za 20. obletnico, v drugem primeru pa za 70. obletnico. Drugi povezovalec pa je določitev teh dveh dni za državna praznika: 27. april je dan upora proti okupatorju, 25. junij pa dan državnosti. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je v juniju 1991 predlagal besedilo zakona o praznikih in dela prostih dnevih na podlagi ocene, ki pravi, da novo nastala politična situacija in demokratični razvoj v naši republiki kažeta, da do leta 1991 veljavni prazniki in dela prosti dnevi v Sloveniji ne ustrezajo več dejanskemu stanju in dejanskemu odnosu državljanov glede pomembnosti določenih datumov. Ravno tako so tudi nova zgodovinska dognanja pripomogla k velikemu številu pobud za novo in celovito ureditev praznikov in dela prostih dni v Sloveniji, tako da bi se izpostavile tiste vrednote, ki so v narodu najbolj cenjene in jim je zato potrebno dati posebno obeležje. Gre torej za obeleževanje dogodkov, ki so splošno sprejeti kot konstitutivni v nacionalni državni zgodovini in bi morali biti sleherni Slovenki ali Slovencu v ponos.

Področje praznikov na Slovenskem ureja zakon iz leta 1991 in sicer se področja loteva celovito in na način, da upošteva strukturo praznikov glede na njihovo državotvornost, kulturno, zgodovinsko, tradicionalno in versko vsebino. Zakon o praznikih in dela prostih dnevih naj bi na simbolen način prikazal, katere vrednote so v naši republiki za večino državljanov najbolj cenjene in jim je zato treba dati posebno mesto. Tako je bil iz dotedanje republiške ureditve v obstoječo zakonsko ureditev prenesen 27. april kot dan ustanovitve Osvobodilne Fronte slovenskega naroda, ki je prevzel ime dan upora proti okupatorju in je edini datum, ki glede na neko že uveljavljeno tradicijo, obeležuje upor slovenskega naroda zoper nacizem in fašizem.

Po 25. juniju 1991, natančneje v dnevih, ki so sledili, je slovenski narod pokazal svojo enotnost in odločnost v pogumnem in odločnem uporu zoper jugoslovansko vojsko, ki je skušala preprečiti samoodločbo slovenskega naroda in neodvisnost Republike Slovenije. Razprava, ki je leta 1991 potekala na družbenopolitičnem zboru je med drugim izpostavila, da je ravno Osvobodilna fronta vodila oboroženi odpor proti okupatorju in predstavlja prvo pravo državotvorno dejanje v slovenski zgodovini. Prav 27. april predstavlja slogo slovenskega naroda, ta dan naj bi bil namenjen spoznanju, da je nacionalni obstoj naroda pomembnejši od obstoja nacionalnih razlik. S tega zornega kota ga lahko razumemo kot praznik narodne enotnosti in sprave. Gre pravzaprav za dan, ki označuje začetek vstaje slovenskega naroda.

Praznovanje je posvečeno tudi dnevu državnosti 25. juniju, ko je skupščina Republike Slovenije na sejah vseh zborov leta 1991 na podlagi soglasnega predloga vseh parlamentarnih strank in poslanskih skupin sprejela ustavni akt o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, kije bil sprejet leta 1991, v prvem členu določa, da sta tako 27. april in 25. junij državna praznika, prvi se imenuje dan upora proti okupatorju, medtem ko je slednji dan državnosti.

Grafična podoba omenjenega projekta je spodbujevalno usmerjena in nakazuje, da domovinska zavest ni nekaj samo po sebi umevnega. Tako v uporu proti okupatorju kot v času osamosvojitve Slovenije, sta se volja in ponos Slovencev odražala v trdni volji in spoštljivem odnosu do države, kjer se je rojevala državnost. Na plakatu izstopa rdeča desnica stisnjena v pest, v ozadju je naslov projekta: Stisni roko v pest, ki je pospremljen s podnaslovom: Dogodki, ki so spremenili našo prihodnost. Gre za spodbujevalni slogan in simbol, ki naj bi mladim približal sedanjost in jim vlil moči, da ob poznavanju svoje preteklosti, aktivno sooblikujejo prihodnost. Stisniti roko v pest pomeni povečati tonus ne le roke, temveč celotnega telesa, pospešiti krvni obtok, pomeni tudi poziv k odločnosti, k avtonomni in suvereni drži, skratka to je poziv k aktivnemu državljanstvu, k pozitivnim emocijam do lastne države, kar edino lahko okrepi ljubezen do domovine Republike Slovenije.

Vsebinsko projekt ponuja možnosti za odkrivanje narodne zavesti, zgodovine slovenske države in državnosti, spodbuja ohranjanje narodne identitete in hkrati pripomore k oblikovanju samostojne osebnosti in to so vrednote, ki jih na Ministrstvu za šolstvo in šport glasno pozdravljamo.

S spoštovanjem!

Dr, Igor Lukšič,
minister za šolstvo in šport

Ljubljana, 14. januar 2011