General Rudolf Maister

Objavljeno: .

VOLILNI ZBOR DRUŠTVA RUDOLF MAISTER KAMNIK

D26771.jpg - 22.01 Kbne 12. 4. 2012 je v  sejni sobi Občine Kamnik  potekal volilni občni zbor Društva general Maister Kamnik, na katerem so pregledali delo v preteklem letu, predstavili načrte za letošnje leto, izvolili pa so tudi nove organe društva, med njimi tudi novega predsednika. Prisotni na zboru so ugotovili, da se čedalje več članov društva udeležuje dogodkov  tako ob Maistrovih praznikih (ob 29. marcu kamniškem občinskem prazniku in 23. novembru Dnevu generala Rudolfa Maistra), kakor tudi vseh drugih domoljubnih praznikih. Pohvalili so se, da dobro sodelujejo tudi z ostalimi domoljubnimi društvi v občini, za največji dogodek  preteklega leta pa štejejo slovesno razvitje društvenega prapora. Še posebej pa so z navdušenjem sprejeli novico o sklenitvi pogodbe o solastništvu nad Maistrovo hišo, kar bo omogočilo ureditev dolgo želene Maistrove spominske sobe. (več o delu zbora društva si lahko preberemo na povezavi .

dscn06391.jpg - 17.30 Kb dscn06781.jpg - 51.85 Kb

Dosedanjega predsednika Nikolaja Pinteriča je zamenjal Ivan Sekavčnik (na sliki desno)

 

Slovesnost v počastitev 20. obletnice slovenskega plebiscita

Objavljeno: .

23. decembra 2010 je bila v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku osrednja občinska prireditev v počastitev obletnice slovenskega plebiscita, ki je bil izveden ravno na ta dan pred 20 leti. Prireditev, na kateri so kot govorniki nastopili nekdanji delegat republiške skupščine v letih 1990-92 Jože Berlec, nekdanji predsednik Demosa na Kamniškem Igor Podbrežnik in častni pokrovitelj prireditve kamniški župan Marjan Šarec, je organiziralo društvo Demos na Kamniškem. Za kulturni program je z recitalom pesmi poskrbel Tone Ftičar, zapeli pa so pevci Kvarteta Krt.

Slovesnosti so se poleg župana Marjana Šarca udeležili tudi poslanka DZ mag. Julijana Bizjak Mlakar, načelnik UE Kamnik in nekdanji predsednik Izvršnega sveta Občine Kamnik Miha Novak, častni občani, akterji osamosvojitvenih dogodkov na Kamniškem ter nekdanji in sedanji občinski svetniki in svetnice.

Nekdanji delegat republiške skupščine iz let 1990-92, Jože Berlec, je v svojem govoru orisal ozadja nekaterih odločitev za osamosvojitev ter povedal, da je v začetku tedanja opozicija precej nasprotovala DEMOS-ovim osamosvojitvenim težnjam. Kljub začetnemu nezaupanju pa so kmalu razlike premagali in zelo složno nastopili na plebiscitu, ki je zato prinesel tudi dober rezultat. Po njegovih besedah nam danes manjka enotnosti, ki smo jo imeli takrat. Čeprav smo glede reševanja sedanjih problemov in gospodarske situacije precej neenotni in malodušni, je po Berlečevih besedah potrebno ohranjati optimizem in tako tudi delovati.

Predsednik društva DEMOS na Kamniškem, Igor Podbrežnik je v svojem govoru večkrat izpostavil pomen pokojnega Kamničana Franceta Tomšiča, ki je bil s svojo Litostrojsko stavko decembra 1987 začetnik demokratnično-osamosvojitvenega gibanja, ki je prišlo do izraza že nekaj mesecev po stavki in v nadaljnih treh letih. Predlagal je tudi, da se Francetu Tomšiču (posmrtno) podeli častno občanstvo Občine Kamnik. Ni pa pozabil omeniti tudi kamniško žrtev vojne za Slovenijo, Edvarda Peperka, ki je daroval svoje mlado življenje za samostojno Slovenijo.

Kamniški župan Marjan Šarec je v svojem govoru poudaril potrebo po sodelovanju in iskanju kompromisa med različnimi mnenji, česar dandanes primanjkuje tako na levi kot desni politični strani. Zavzel se je, da bi vrednote slovenske osamosvojitve negovali še naprej, zato je tudi z veseljem sprejel častno pokroviteljstvo nad nocojšnjo prireditvijo.

 

 

 

Vir: Kamnican.si

Rudolf Maister - predstavitev knjige Andreja Zlobca, Maistrovega borca

Objavljeno: .

 

V okviru programa praznovanja letošnjega občinskega praznika, ki ga občina Kamnik praznuje v spomin na rojstni dan velikega kamniškega rojaka Rudolfa Maistra, je v kamniški Matični knjižnici 21. marca potekala predstavitev knjige Andreja Zlobca V vihri petih vojn: Spomini Maistrovega borca. Zanimivo knjigo je v pogovoru z direktorico mag Bredo Podbrežnik Vukmir predstavila Zlobčeva hčerka Dušica Kunaver, ki je zbrala in uredila očetove spomine v štirih knjigah.
 
Zapisi klenega Kraševca so povezani z usodnimi trenutki slovenske zgodovine. V bojih za severno in južno mejo beremo Zlobčeve spomine, kako se je kot dvajset letni fant pridružil prostovoljcem generala Maistra. Pozneje je kot prostovoljec sodeloval v bojih na jugoslovansko-albanski meji.
 
»Sanjal sem o domu, tedaj še nisem vedel, da skoraj dvajset let ne bom videl rodne vasi. Domov nisem smel. Moj Kras je ostal italijanski. Vojne zato za mene še ni bilo še ni bilo konec – še dolgo ne!« je zapisal verjetno edini Slovenec, ki je doživel in preživel pet vojn prejšnjega stoletja. Zapisal je tudi, da te »spomine piše zato, da bodo sinovi vedeli, da svoboda ni samoumevna«, hčerka Dušica pa je v Kamniku dodala, da ne sme umreti, dokler  ne bodo vsi njegovi bogati spomini zaživeli v knjigah…
 
»Oče nam otrokom ni nikoli govoril o vojni, pač pa nam je Maistra vedno prikazal kot idola in dejal: ‘Maister nam je bil kot oče, bal se je za naša življenja’, pravi Kunaverjeva in doda, da je njen oče šel z ostalimi prostovoljci peš iz Ljubljane na Koroško. Maistrov borec Zlobec v svojih spominih opiše tudi odločilne trenutke, ko so Maistrovi borci v Mariboru razorožili Zeleno gardo mariborskih nemškutarjev in kako je 23. novembra 1919 v poldrugi uri bliskovite akcije Maribor ob petih zjutraj postal slovenski…
 
Za Kamničane je bilo še posebej zanimivo dejstvo, da je avtor spominov Andrej Zlobec, ki je pred tem končal intendantsko akademijo v Beogradu, tudi leta 1932 sodeloval z Maistrom, ki so ga leta 1923 zaradi bolezni upokojili, in da je leta 1933 Zlobec nekaj časa zaradi oddiha, ki ga je potreboval zaradi pljučne bolezni prebil tudi v graščini nekdanje smodnišnice v Kamniku.
 
Prispevek napisal: Franc Svetelj, Zveza društev generala Rudolfa Maistra
 
Dr. Damjan Hančič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo, je ob kamniški predstavitvi knjige zapisal naslednje:

Dušica Kunaver, hčerka kraškega avtorja Andreja Zlobca (1899-1981), je zbrala, uredila in v samozaložbi v štirih knjigah  z naslovom V vihri petih vojn izdala očetove spomine. Zapisi klenega Kraševca so povezani z usodnimi trenutki slovenske zgodovine. V bojih za severno in južno mejo beremo  avtorjeve spomine, kako se je kot dvajsetletni fant pridružil prostovoljcem generala Maistra. Kot prostovoljec je pozneje sodeloval tudi v bojih na jugoslovansko-albanski meji. Zbirka je zapis edinega Slovenca, ki je doživel in preživel pet vojn prejšnjega stoletja.

V zbirki V vihri petih vojn je Kunaverjeva zbrala rokopise svojega očeta Andreja Zlobca, ki zajemajo čas od začetka 1. sv. vojne do konca 2. sv. vojne. Vsebina knjige zajema tudi vmesni čas med vojnami in opisuje razna zgodovinska dogajanja in avtorjeva doživetja v času od začetka prve do konca druge svetovne vojne. Večina vsebine celotne zbirke je prepisana iz rokopisa, ki ga je Andrej Zlobec nameraval izdati kot knjigo, nekatera poglavja pa so vzeta iz raznih njegovih neobjavljenih člankov, pisem in življenjepisov, ki jih je pisal za razne ustanove. Hčerka Dušica Kunaver pa je dodala tudi kakšno svojo misel oz. zapis.

Andrej Zlobec je preživel pet vojn: 1. svetovna vojna (1914-1918), boji za severno mejo – Maistrov borec (1918-1919), boji za južno jugoslovansko mejo v Albaniji (1921-1922), vojna med Grčijo in Turčijo (1922-1923) in 2. svetovna vojna (1941-1945). Zbirko na več kot 700 straneh sestavljajo štiri knjige z naslovi: V viharju 1. svetovne vojne, V bojih za severno in južno mejo, Častnik kraljevine Jugoslavije in Obveščevalec Osvobodilne fronte. Vse štiri knjige so opremljene z uvodnimi besedami  mag. zgodovine Marka Štepca iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, fotografsko gradivo pa je zbrano iz sedmih muzejev in arhivov.

Andrej Zlobec je začel pisati spomine v italijanskem taborišču na gori Monte Viso. Ko se je po kapitulaciji Italije vrnil domov, je te zapiske prinesel s seboj. S pisanjem spominov je nadaljeval leta 1945, ko se je tik pred osvoboditvijo kot invalid vrnil iz Poljanske jetnišnice v Ljubljani. V 1. sv. vojno je bil vpoklican kot 15-letni fant, mobiliziran za delo v zaledju fronte, vojaško suknjo pa je slekel v začetku 2. sv. vojne kot član generalštaba jugoslovanske vojske, kot intendantski načelnik Triglavske divizije.

V zapuščini Andreja Zlobca je dvoje priznanj: potrdilo in značka Maistrovega borca in brošura, v kateri je poimensko imenovan, in medalja OF ob 40-letnici ustanovitve OF leta 1981 (ki pa je ni videl, ker je umrl pred njeno podelitvijo, istega leta v Ljubljani). Avtor je svoje zapise namenil predvsem mladim, predvsem šolajoči se mladini, da se jim približa vrednote življenja v svobodni domovini. Ker splošna zgodovina premalo pove o resničnih dogodkih, zato so dogodki, opisani v teh knjigah, dopolnilo zgodovini.

Cirius - odprtje domovinskega kotička

Objavljeno: .

  p3270135.jpg - 165.89 Kb

Z  recitalom pesmi in branjem spisov na temo »Moj dom in moja domovina« so v kamniškem CIRIUS-u dne 29. marca 2012, ko kamniška občina praznuje svoj praznik, ta je posvečen rojstvu generala Rudolfa Maistra, slovesno odprli »Domovinski kotiček«, ki je prvi tovrstni kotiček v kateri od kamniških šol, in verjetno sploh eden prvih tudi v slovenskem prostoru.

  p3270129.jpg - 26.99 Kb    p3270114.jpg - 28.20 Kb     p3270130.jpg - 23.77 Kb

p3270121.jpg - 27.82 Kb   p3270128_s6b.jpg - 21.56 Kb p3270126_s7.jpg - 24.40 Kb

Otvoritve domovinskega kotička in recitala v CIRIUS-u, v katerem so bile, poleg spisov gojencev zavoda, predstavljene domovinske pesmi Srečka Kosovela, Alojza Gradnika in Toneta Pavčka, je pripravila Marta Lavrič Tomšič. Prireditve sta se poleg župana občine Kamnik udeležila tudi Leon Pirman in Igor Podbrežnik iz Društva Demos na Kamniškem.

Predsednik Društva Demos na Kamniškem je Isabelle Morel Bera, vršilki dolžnostidirektorice CIRIUS-a, predal knjižno darilo, s katerim bodo obogatili domovinski kotiček, in ponudil sodelovanje tudi v prihodnje, v nagovoru pa poudaril pomen vrednot, ki morajo postati vrednostno središče našega naroda.

Lahko si želimo, da se bodo takšni kotički, posvečeni ključnim trenutkom naše zgodovine, zrasli po vsej Sloveniji.   

Narodna sprava med Slovenci

Objavljeno: .

V petek, 23. marca sta društvo Demos na Kamnik in društvo Sv. Jakoba v dvorani frančiškanskega samostana v Kamniku gostila mag. Andrejo Valič Zver, direktorico Študijskega centra za narodno spravo, in njenega sodelavca dr. Damjana Hančiča, ki sta v uvodnem delu večera predstavila poslanstvo, vizijo in cilje Študijskega centra za narodno spravo, ki deluje v okviru Ministrstva za pravosodje.

Mag. Andreja Valič Zver je v nadaljevanju predstavila pomen objektivnega in vsestranskega prikazovanja določenih zgodovinskih procesov in dogodkov iz polpretekle zgodovine ter pomen govorjenja o temah, ki so večkrat zelo boleče, ko pa o njih spregovorimo, pa se zelo olajšamo. Ker se zatajevane in nerazčiščene stvari iz preteklosti  v prihodnosti rade ponovijo, je potrebno tudi mlade v okviru učnega procesa seznanjati o vseh totalitarizmih in njihovih oblikah tako v preteklosti kot tudi v sedanjosti. Tistim, ki narave totalitarnih režimov ne poznajo, tudi ne morejo prepoznati aktualnih oblik takega ravnanja in obstaja velika verjetnost, da se jim ta totalitarizem ponovi v vsej svoji grozoti.

V nadaljevanju večera se je razvila razprava o kamniških prizadevanjih za narodno spravo. Marjeta Humar je prepričana, da smo na področju občine Kamnik, če ga primerjamo s slovenskim nivojem, v zadnjih 20 letih na področju narodne sprave naredili kar precej. Največji dosežek je bila vsekakor obeležitev oz. označitev vseh povojnih množičnih grobišč in pa Zbornik žrtev druge svetovne vojne v Občini Kamnik.

 

Valentin Zabavnik je predstavil čas, ko so se v Tunjicah odločili, da postavijo obeležje vsem žrtvam druge svetovne vojne in revolucije. Če je bil začetek projekta povezan z nasprotovanji »zmagovalcev« in strahom »poražencev«, so danes Tunjičani spravljeni in pomirjeni. Ne moti jih niti vsakoletna akcija Združenja za vrednote NOB, ki povsem rutinsko polagajo venec na svoj spomenik, ki pa ostaja čez leto brez obiskov in prižganih sveč. Njihovo središče spomina na tisti čas in domačine, ki so izgubili življenje v vihri vojne in revolucije, je spomenik vsem žrtvam.  

Milan Šuštar, ki je uredil Zbornik žrtev druge svetovne vojne, ta zajema popis vseh žrtev, ne glede na to, na kateri strani so padli, in sicer tako vojakov kot civilistov, je povedal, da se je komisija v času, ko je pripravljala zbornik, srečevala s številnimi težavami: s strahom svojcev tistih, ki so padli na »napačni« strani, z ostrimi delitvami na obstoječe »partizanske« žrtve in neobstoječe »nepartizanske« žrtve ter s strahom, da bi se zaradi »štetja kosti« skregale sedanje generacije. Po njegovem mnenju knjiga, ki je že doživela ponatis, sedaj pa je v postopku digitalizacije, iz leta v leto pridobiva na pomenu, sedanje generacije pa imamo objektivnejši pogled v preteklost, iz nje pa se lahko tudi marsikaj naučimo za prihodnost.

 

Igor Podbrežnik je v zaključku razpravo usmeril v prihodnost. Spregovoril je o ostankih totalitarnosti, ki jo nosimo s seboj vse generacije ljudi, ki smo se rodili po drugi svetovni vojni in smo bile deležni ideološke indoktrinacije. Prepričan je, da ni dovolj, da zgolj posamezniki prispevajo k spravnemu procesu, potrebni so sistemski ukrepi, ki jih lahko naredi samo država s svojimi inštitucijami. Priložnosti vidi v spremembah v šolstvu in vzgoji. Spremembe bodo, ko se bodo vsi, ki so zaposleni v javnem sektorju, zavedali, da je njihov delodajalec slovenska država, ko se bodo zavedali, kako je ta država nastala in kaj so njene ključne vrednote.