Alenka Juvan: Kamničane Maistra, Medveda in Balantiča na novo spoznavamo tudi Kamničani

Objavljeno: .

V Kamniku, ki je v drugi polovici 19. stoletja s svojo znamenito Narodno čitalnico leta 1868 veljal za eno trdnejših slovenskih mest na Kranjskem, je ustvarjalo kar nekaj pomembnih mož in žena. Nekateri so se srečevali na ulicah starega mesta, na različnih kulturnih prireditvah, morda med seboj sodelovali in prijateljevali. Drugi se niso niti poznali. Pa vendar vse povezuje romar čas, ki se je iz preteklosti napotil v prihodnost in s seboj nosi njihove sledi.

Društvo general Maister Kamnik počastilo 80-letnico Maistrove smrti

Objavljeno: .

 
 foto: Franc Svetelj

V soboto, 26. julija 2014, so člani Društva general Maister Kamnik počastili spomin na Maistra ob 80-letnici njegove smrti. V imenu društva so ikebano s cvetjem k Maistrovem spomeniku na Trgu talcev položili podpredsednik društva in generalni sekretar Zveze DGM Rudolf Pfajfar, člani upravnega odbora in nadzornega odbora dr. Marjeta Humar, Niko Pinterič in Franc Svetelj.

Zgodovinska ura v Kamniški Bistrici

Objavljeno: .

28. avgusta 2014 je ob grobišču povojnih pobojev na Kopiščih v Kamniški Bistrici potekala zgodovinska učna ura kot del Poletne zgodovinske šole. Večdnevno poletno šolo za mlade slušatelje je pripravil Študijski center za narodno spravo iz Ljubljane, s katerim Društvo Demos na Kamniškem že več let tesno in uspešno sodeluje.

Odkritje spominske plošče Rudolfu Maistru 4. septembra 1938 v Kamniku

Objavljeno: .

V Kamniku je bila 4. septembra 1938 velika slovesnost, Veliki narodni tabor. O dogodku poročata takratna časopisa, vladni Slovenec in opozicijsko Jutro. V sklopu prireditve je bila na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra na ta dan odkrita spominska plošča. Slovenec je objavil tudi sliko te spominske plošče, tako da ni ugibanj, kako je izgledala in v kakšnem okvirju je plošča takrat bila.

Igor Podbrežnik: Park spomina in opomina pred novimi totalitarizmi

Objavljeno: .

Podbrenik IgorPark spomina in opomina Kamniška Bistrica mora postati točka evropskega civilno-družbenega in medverskega dialoga ter opomin pred posledicami pojavov novih totalitarinih režimov. 

V eseju Pravica do groba je doktorica Verena Perko zapisala, da je odrekanje pravice do groba komurkoli zavrženo dejanje, ki zanikuje najgloblje človeško bistvo, žali dostojanstvo posameznika in skupnosti ter kot nevidni rak duše in duha razkraja cel narod. Slovenska rana je tako globoka, da je komajda moč še zaznavati njeno usodnost, krivda pa je naša skupna: tistih, ki so morili; tistih, ki so umorjene zagrebli in zamolčali; tudi vseh nas, ki smo obmolknili za dolga desetletja in niti danes na ves glas ne zahtevamo, da dobijo pobiti grobove in njihove duše najdejo zasluženi mir.

Kamničan Tone Stele je bil tiste usodne še šest let star otrok, ko je skozi okno svojega doma sredi Kamnika s starši, sestrami in brati gledal, kako ženejo mimo nesrečnike, ki so bili kruto pobiti v teh gozdovih in bili desetletja zamolčani. Med njimi so menihi, starci in bile so tudi ženske z otroki v naročju. Spogledala sta s fantkom njegovih let. Dečkove oči ga spremljajo vse življenje. Oče jim je dejal: »Otroci glejte, vse te bodo pobili.« Sam sebi ponavlja še danes ponavlja: »Imam dolžnost ohranjati njihov spomin