Rudolf Maister - predstavitev knjige Andreja Zlobca, Maistrovega borca
V okviru programa praznovanja letošnjega občinskega praznika, ki ga občina Kamnik praznuje v spomin na rojstni dan velikega kamniškega rojaka Rudolfa Maistra, je v kamniški Matični knjižnici 21. marca potekala predstavitev knjige Andreja Zlobca V vihri petih vojn: Spomini Maistrovega borca. Zanimivo knjigo je v pogovoru z direktorico mag Bredo Podbrežnik Vukmir predstavila Zlobčeva hčerka Dušica Kunaver, ki je zbrala in uredila očetove spomine v štirih knjigah. Zapisi klenega Kraševca so povezani z usodnimi trenutki slovenske zgodovine. V bojih za severno in južno mejo beremo Zlobčeve spomine, kako se je kot dvajset letni fant pridružil prostovoljcem generala Maistra. Pozneje je kot prostovoljec sodeloval v bojih na jugoslovansko-albanski meji. »Sanjal sem o domu, tedaj še nisem vedel, da skoraj dvajset let ne bom videl rodne vasi. Domov nisem smel. Moj Kras je ostal italijanski. Vojne zato za mene še ni bilo še ni bilo konec – še dolgo ne!« je zapisal verjetno edini Slovenec, ki je doživel in preživel pet vojn prejšnjega stoletja. Zapisal je tudi, da te »spomine piše zato, da bodo sinovi vedeli, da svoboda ni samoumevna«, hčerka Dušica pa je v Kamniku dodala, da ne sme umreti, dokler ne bodo vsi njegovi bogati spomini zaživeli v knjigah… »Oče nam otrokom ni nikoli govoril o vojni, pač pa nam je Maistra vedno prikazal kot idola in dejal: ‘Maister nam je bil kot oče, bal se je za naša življenja’, pravi Kunaverjeva in doda, da je njen oče šel z ostalimi prostovoljci peš iz Ljubljane na Koroško. Maistrov borec Zlobec v svojih spominih opiše tudi odločilne trenutke, ko so Maistrovi borci v Mariboru razorožili Zeleno gardo mariborskih nemškutarjev in kako je 23. novembra 1919 v poldrugi uri bliskovite akcije Maribor ob petih zjutraj postal slovenski… Za Kamničane je bilo še posebej zanimivo dejstvo, da je avtor spominov Andrej Zlobec, ki je pred tem končal intendantsko akademijo v Beogradu, tudi leta 1932 sodeloval z Maistrom, ki so ga leta 1923 zaradi bolezni upokojili, in da je leta 1933 Zlobec nekaj časa zaradi oddiha, ki ga je potreboval zaradi pljučne bolezni prebil tudi v graščini nekdanje smodnišnice v Kamniku. Prispevek napisal: Franc Svetelj, Zveza društev generala Rudolfa Maistra Dr. Damjan Hančič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo, je ob kamniški predstavitvi knjige zapisal naslednje:
Dušica Kunaver, hčerka kraškega avtorja Andreja Zlobca (1899-1981), je zbrala, uredila in v samozaložbi v štirih knjigah z naslovom V vihri petih vojn izdala očetove spomine. Zapisi klenega Kraševca so povezani z usodnimi trenutki slovenske zgodovine. V bojih za severno in južno mejo beremo avtorjeve spomine, kako se je kot dvajsetletni fant pridružil prostovoljcem generala Maistra. Kot prostovoljec je pozneje sodeloval tudi v bojih na jugoslovansko-albanski meji. Zbirka je zapis edinega Slovenca, ki je doživel in preživel pet vojn prejšnjega stoletja.
V zbirki V vihri petih vojn je Kunaverjeva zbrala rokopise svojega očeta Andreja Zlobca, ki zajemajo čas od začetka 1. sv. vojne do konca 2. sv. vojne. Vsebina knjige zajema tudi vmesni čas med vojnami in opisuje razna zgodovinska dogajanja in avtorjeva doživetja v času od začetka prve do konca druge svetovne vojne. Večina vsebine celotne zbirke je prepisana iz rokopisa, ki ga je Andrej Zlobec nameraval izdati kot knjigo, nekatera poglavja pa so vzeta iz raznih njegovih neobjavljenih člankov, pisem in življenjepisov, ki jih je pisal za razne ustanove. Hčerka Dušica Kunaver pa je dodala tudi kakšno svojo misel oz. zapis.
Andrej Zlobec je preživel pet vojn: 1. svetovna vojna (1914-1918), boji za severno mejo – Maistrov borec (1918-1919), boji za južno jugoslovansko mejo v Albaniji (1921-1922), vojna med Grčijo in Turčijo (1922-1923) in 2. svetovna vojna (1941-1945). Zbirko na več kot 700 straneh sestavljajo štiri knjige z naslovi: V viharju 1. svetovne vojne, V bojih za severno in južno mejo, Častnik kraljevine Jugoslavije in Obveščevalec Osvobodilne fronte. Vse štiri knjige so opremljene z uvodnimi besedami mag. zgodovine Marka Štepca iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, fotografsko gradivo pa je zbrano iz sedmih muzejev in arhivov.
Andrej Zlobec je začel pisati spomine v italijanskem taborišču na gori Monte Viso. Ko se je po kapitulaciji Italije vrnil domov, je te zapiske prinesel s seboj. S pisanjem spominov je nadaljeval leta 1945, ko se je tik pred osvoboditvijo kot invalid vrnil iz Poljanske jetnišnice v Ljubljani. V 1. sv. vojno je bil vpoklican kot 15-letni fant, mobiliziran za delo v zaledju fronte, vojaško suknjo pa je slekel v začetku 2. sv. vojne kot član generalštaba jugoslovanske vojske, kot intendantski načelnik Triglavske divizije.
V zapuščini Andreja Zlobca je dvoje priznanj: potrdilo in značka Maistrovega borca in brošura, v kateri je poimensko imenovan, in medalja OF ob 40-letnici ustanovitve OF leta 1981 (ki pa je ni videl, ker je umrl pred njeno podelitvijo, istega leta v Ljubljani). Avtor je svoje zapise namenil predvsem mladim, predvsem šolajoči se mladini, da se jim približa vrednote življenja v svobodni domovini. Ker splošna zgodovina premalo pove o resničnih dogodkih, zato so dogodki, opisani v teh knjigah, dopolnilo zgodovini.
