Zakaj smo se osamosvojili
Kako smo se osamosvojili: Obisk brigadirja Toneta Krkoviča v Kamniku
V petek, 21 .oktobra 2011 smo imeli v Kamniku priložnost srečati se z brigadirjem Tonetom Krkovičem, ki nam je na izrazito poučen način predstavil, zakaj in kako smo se osamosvojili. Predvsem pa nas je opozoril na vrednote, ki so vrednostno središče našega naroda in so ključne za izhod slovenske družbe iz globoke krize.
Mineva 20 let, ko je Slovenijo zapustil zadnji vojak Jugoslovanske armade
Lepo je bilo videti do zadnjega kotička napolnjeno dvorano Majolika, še posebej pa, da so bili gostje prireditve, ki jo je organiziral občinski odbor SDS, župan Marjan Šarec, podžupan Robert Kokotec, podpredsednik NSI mag. Matej Tonin, predsednik Društva Demos na Kamniškem Igor Podbrežnik in vdova po Edvardu Peperku, ki je daroval svoje mlado življenje za našo Slovenijo.
Njena navzočnost, morda sploh prvič na kakšni kamniški prireditvi, je še posebej zaznamovala celotno prireditev. Da osamosvojitev ni bila opereta ali »mater vseh afer«, kar lahko poslušamo in beremo zadnje čase, pač pa je zahtevala tudi žrtve. In prav zato smo še bolj zavezani, da naredimo prav vse, da žrtve ne bodo dolgoročno postale nesmiselne.
Kdo je brigadir Tone Krkovič
15. maja 1990, dva dni pred prisego Demosove vlade, ki se je prizadevala za osamosvojitev Slovenije in jo uspešno izpeljala,. je komandant Republiškega štaba Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO RS) generalpodpolkovnik Ivan Hočevar izdal ukaz, katerega je podpisal njegov načelnik Drago Ožbolt, o premestitvi orožja TO RS iz lastnih skladišč v skladišča pod nadzorom Jugoslovanske ljudske armade. Zaradi nezaupanja v namene JLA in nadzora vojaške obveščevalne službe nad TO so nekateri sodelavci sekretariatov za ljudsko obrambo in notranje zadeve začeli ustanavljati sprva neformalno obrambno mrežo, ki jo je vlada na predlog Igorja Bavčarja, sekretarja za notranje zadeve in Janeza Janše, sekretarja za ljudsko obrambo, legalizirala kot Manevrsko strukturo Narodne zaščite (MSNZ). MSNZ je v obdobju po prevzemu oblasti s strani Demosa predstavljala obrambne sile pod nadzorom nove oblasti. Za načelnika MSNZ je bil imenovan takrat rezervni stotnik Tone Krkovič. Ustanovitev MSNZ zato upravičeno razumemo za začetek oblikovanja Slovenske vojske. MSNZ je zagotovila bojno pripravljenost v obdobju po ukazu o premeščanju orožja TO pod nadzor JLA ter v obdobju, ko je Slovenija sprejemala ustavne amandmaje, s katerimi je pristojnost nad imenovanjem kadrov v TO in razoroževanjem ter poveljevanjem nad TO prenesla na Predsedstvo RS.
Slovenija je v krizi vrednot
Kot je značilno za vse brigadirjeve javne nastope, uspel je zagotoviti sodelovanje občinstva, kar je še posebej izostrilo njegova ključna sporočila. Kot ga je opozoril Metod Humar, član vodstva pokrajinske sekcije Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), v naši državi nimamo odnosa do atributov državnosti, med katere sodi tudi državna zastava. Vedno bolj pogosto se dogaja, da se v javnosti pojavljajo simboli bivše partijske države. Brigadir Krkovič je povedal, da gre za globlji družbeni fenomen, ki ga je omogočila morda celo naivna vodilna ekipa koalicije Demos, ki je zasnovala, pripravila in izvedla vse osamosvojitvene korake, po tem uspehu pa je prepustila oblast predstavnikom bivše partijske države, ki so v trenutkih odločitev glasno vztrajali na neuspešnem modelu večnacionalne državne skupnosti. Ta se je v takratnem prelomnem času znašla v položaju, ki je danes značilen za Grčijo in se mu nevarno bliža tudi Slovenija.
Na tedanji ekonomski položaj v Sloveniji je posebej opozoril mag. Matej Tonin, ki je v knjigi "Prva vlada Republike Slovenije: zakaj so se razšli junaki osamosvojitve?" podrobneje opisal dogodke, ki so pripeljali do razpada Jugoslavije, pojasnil ozadje afere JBTZ in prebujanje slovenske civilne družbe, opisal priprave vlade na osamosvojitev in samo realizacijo osamosvojitve Slovenije (razorožitev TO, hladna vojna obveščevalnih služb, osamosvojitvena vojna, …) kot tudi opredelil gospodarske okoliščine s konca osemdesetih in začetka devetdesetih let, na koncu knjige pa še pojasnil razloge za razpust koalicije Demosa in padec Demosove vlade. Brigadir Krkovič je izrazil mnenje, da je Janševa vlada imela priložnost, da ponovno poudari, da je osamosvojitev Slovenije vrednostno središče našega naroda, vendar je v ospredje svojega programa postavila ekonomske cilje, manj pozornosti pa posvetila vrednostnemu sistemu. Po neuspešni vladavini Pahorjeve vlade smo zato danes ne samo v hudih gospodarskih težavah, pač pa smo tudi globoko v krizi vrednot. Prepričan je, da najprej potrebno spremeniti vrednostni sistem v državi, potem bo tudi izhod iz recesije manj boleč. Pri tem se je spomnil na čas osamosvajanja, ko je Demos s svojo vključevalno politiko uspel zagotoviti plebiscitarno podporo in narodno enotnost, ko smo komaj rojeno državnost branili z orožjem.
Vrednote slovenske osamosvojitve se odrivajo na družbeno obrobje
Igor Podbrežnik, predsednik Društva Demos na Kamniškem, je povzel misel dr. Milana Zvera, zapisano v uvodu zbornika Demos na Kamniškem, da uspešne stranke ali koalicije opravičujejo svoj obstoj tudi tako, da skrbijo za svoje korenine. Le če so te dovolj močne, lahko pričakujemo bogato krošnjo. Za krošnjo moramo skrbeti vsi, ki cenimo našo osamosvojitev in demokracijo, sicer bodo kmalu dokazali, da je za slovensko demokracijo zaslužen nekdo drug. Brigadir Krkovič ugotavlja, da to drevo slabo uspeva, ker za njega slabo skrbimo. Preraslo ga je drugo drevo, za katerega korenine in bujno krošnjo skrbijo nekdanji predstavniki partijske države, ki so se v prelomnih časih samo potuhnili in čakali na prvo priložnost, da se vrnejo nazaj na oblast. In to priložnost jim ponudil kar Demos sam, ki se je po končani osamosvojitvi preprosto razpustil, saj so naivno pričakovali, da je sprememba družbenega reda povsem dovolj velika garancija z uspešen družbeni razvoj.
Manipulacije z veteranskimi organizacijami
V nadaljevanju je brigadir Krkovič opozoril na številne manipulacije, ki se dogajajo v vojaški organizaciji, ko tudi najvidnejši osamosvojitveni častniki poskušajo povezovati nastanek slovenske vojske z zavrženimi vrednotami revolucije, ki si ji v celoti podredila osvobodilno gibanje in je odgovorna za poboj razrednih sovražnikov in povojno represijo. Opozoril je na manipulacije z veteranskimi organizacijami, ki so jih prevzeli stari partijski kadri in njihovi nasledniki. Veteranske organizacije so postale rezervni ešalon političnih struktur, ki so osamosvojitev podprle s stisnjenimi zobmi, ki umetno ohranjajo kulturni boj in so namenjene ohranjanju delitve na »bele« in »rdeče«, na »leve in desne« in »napredne in nazadnjaške sile«. Kjer je jasno samo to, da so »levi«, »rdeči« in »napredni« lahko samo nasledniki in dediči stare partijske države, od tod izhaja tudi poveličevanje osebnosti, družbenih razmer in simbolov iz obdobja pred osamosvojitvijo. Odnos do atributov slovenske državnosti je zato neustrezen, šolski sistem se novejši slovenski zgodovini izogiba. Vsi, ki so bili rojeni v novi državi, sploh nimajo možnosti, da se oblikujejo v odgovorne in zavedne državljane. Med drugim je potrebno urediti status veteranskih organizacij, ki morajo negovati zgolj vrednote, zaradi katerih so bile ustanovljene. V izobraževalni sistem pa je potrebno vključiti vsebine in vzgojne pristope, ki bodo oblikovali nove generacije državljanov. Brigadir Krkovič je prepričan, da je to mogoče doseči, morda tudi tako, da se smiselno uporabijo pedagoški modeli iz časov partijske države. Le tako se rast drevesa, ki je prerastel in vedno bolj ogroža mlado drevo – simbol slovenske osamosvojitve in demokracije, lahko zaustavi. To bo zagotovilo optimizem v prihodnost slovenske državnosti.
Prireditev je odlično uspela. Vsa pohvala organizatorjem - občinskemu odboru SDS iz Kamniku in predsedniku Damjanu Hribarju, tudi občinskemu svetniku, ki je brigadirju Tonetu Krkoviču za spomin poklonil knjigo Demos na Kamniškem, na katero smo kamniški osamosvojitelji izjemno ponosni. Kot smo tudi ponosni na naš prispevek na oltar slovenske državnosti in demokracije.
