Predstavitev knjige Franceta Tomšiča Od stavke do stranke

Objavljeno: .

V sredo, 16. februarja 2011, je bila dvorani Veronika v Kamniku predstavitev knjige Franceta Tomšiča Od stavke do stranke.
Knjigo sta občinstvu v polni dvorani predstavili Marta Lavrič Tomšič in dr. Rosvita Pesek, ki sta knjigo tudi uredili.

Od Stavke do stranke je knjiga izpod peresa slovenskega Lecha Walense, Franceta Tomšiča, ki se je kljub življenjskemu tveganju zavestno odločil, da se bo z vsemi svojimi močmi zavzel za odpravo komunizma. Ob litostrojski stavki je ustanovil prvo politično stranko, s čimer je Slovenijo postavil v prve vrste držav v vzhodnem bloku, ki so prekinile enostrankarski sistem in začele z demokratičnimi spremembami. S tem je izkazal ne le pogum, pač pa vizionarstvo, uresničil svoje zgodovinsko poslanstvo in umestil Slovenijo med moderne demokratične države. Po ustanovitvi poljske Solidarnosti, ki je dosegla sindikalne svoboščine, je bila prav ustanovitev stranke največji udarec enopartijskim sistemom celotnega vzhodnega bloka. France Tomšič je s tem začel boj za demokratične spremembe v Sloveniji, takrat je s svojim političnim programom prižgal iskrico, ki je zanetila slovensko pomlad. Slovenija je prav po Tomšičevi zaslugi konec osemdesetih let odigrala v Evropi vodilno vlogo pri demokratizaciji vzhodnega bloka. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da je berlinski zid začel pokati prav v Ljubljani.

France Tomšič je bil vizionar, aktivist, domoljub, resnicoljub, demokrat in prijatelj ljudi v stiski. Bil je eden glavnih pobudnikov slovenske pomladi, simbol moderne socialdemokratske politike in borec za pravice slovenskega delavstva. V nasprotju z vladajočimi politiki takratnega enopartijskega režima, ki so se sklicevali na delavske interese in bolj ali manj zlorabljali delavsko govorico, je bil Tomšič pravi delavski, sindikalni, zares socialdemokratski voditelj. Bil je eden glavnih pobudnikov pluralizacije sindikalnega gibanja, saj je prevzel organiziranje prvega sindikata, ki ni izhajal iz takratne monopolne slovenske sindikalne organizacije. Sindikat KNSS Neodvisnost je bil tako ustanovljen spomladi 1990 in France Tomšič je bil njegov predsednik do leta 1997. Na volitvah 1992 je tudi kandidiral za predsednika države. Ko je bil na vrhuncu politične moči, se je umaknil iz aktivne politike, ostal pa je povezan z ljudmi, ki so si prizadevali za razvoj demokracije – njegove politične zapuščine.

Foto: Matevž Skamen

V začetku druge polovice meseca februarja se je povsem slučajno združilo več pomembnih dogodkov, ki so bili vsi povezani s spominom na Franceta Tomšiča, ki ga zgodovinarji uvrščajo med najpomembnejše Slovence zadnjih dveh desetletij dvajsetega stoletja. Kot smo že poročali, je upravni odbor Društva Demos na Kamniškem predlagal, da se Francetu Tomšiču za izjemne dosežke na področju demokratizacije slovenskega političnega prostora in njegov prispevek pri osamosvajanju Slovenije podeli naziv častni občan Občine Kamnik. Društvo je prepričano, da ima imenovanje Franceta Tomšiča za častnega občana naše občine izjemen pomen za promocijo naše občine, še posebej v letu, ko praznujemo 20-letnico samostojne Slovenije. Društveni predlog je občinska komisija za volitve, priznanja in mandatna vprašanja na svoji seji, dne 14.2.2010, tudi soglasno potrdila. Dva dni kasneje pa je kamniški župan Marjan Šarec sklep komisije tudi javno predstavil občinstvu v nabito polni dvorani Veronika, kjer je potekala predstavitev knjige Od stavke do stranke. Kamniška predstavitev knjige, ki jo je napisal France Tomšič, je potekala prav na dan, ko je bila pred dvaindvajsetimi leti ustanovljena Socialdemokratska zveza Slovenije, ki je predhodnica današnje Slovenske demokratske zveze.

France Tomšič svoje knjige žal ni uspel dokončati, njegovo delo sta uredili Marta Lavrič Tomšič in dr. Rosvita Pesek, ki sta tudi pripravili kamniško predstavitev. Marta Lavrič Tomšič je posebej poudarila, da se je Tomšič zavestno odločil, da zapiše utrinke iz svojega življenja, ki posegajo v rano mladost, obdobje odraščanja in iskanja poklicne identitete. V knjigi je Tomšič popisal izkušnje ekonomskega izseljenca in usodo tehnične inteligence v slovenski socialistični tovarni. Z opisom teh izkušenj potem lažje razumemo njegovo odločitev za politično delovanje, ki je usodno vplivalo na razvoj dogodkov v času priprav na osamosvojitev. Dr. Rosvita Pesek je Tomšiča dopolnila z opisom ključnih dogodkov, s katerimi je avtor zaznamoval prelomni čas. Poudarila je, da je Tomšič prvi, ki je sprožil zahtevo za plebiscitno odločanje o bodoči usodi Slovenije v takratni skupni državi. Bil je tudi prvi, ki je javno predstavil zahteve za odhod Slovenije iz skupne države. Zahteva po temeljnih državnih atributih v času, ko je bila Slovenija še trdno povezana v Jugoslavijo, je bila po mnenju Peskove tudi usodna za nadaljno Tomšičevo politično pot. Peskova je predstavila tudi Tomšiča kot člana osamosvojitvene skuščine, kjer ga je odlikovalo vizionarstvo in skrb za socialno pravičnost. Tomšič je bil tisti, ki je vnaprej napovedal rezultat plebiscite, Tomšič je bil zagovornik delavske participacije in zagovornik lastninskega preoblikovanja, kjer bi se večji del družbenega premoženja razdelil delavstvu. Po njegovem mnenju, so oni to premoženje tudi ustvarili, torej so bili po njegovem do njega tudi upravičeni.

Predstavitev knjige so popestrili gostje Andrej Magajna, danes poslanec, Gorazd Drevenšek, Marjan Stanič in Stanislav Žagar, ki so bili Tomšičevi najožji sodelavci v času priprav na ustanovitev stranke in v času, ko je Tomšič predsedoval stranki. Gostje so osvetlili takratni čas in posamezne dogodke, vsi pa so se strinjali, da živimo v času, ko Slovenija ponovno potrebuje voditelja, ki ima vizijo izhoda iz krize in so mu zato ljudje pripravljeni slediti.

Spomine na Tomšiča, spomine na slovensko socialdemokracijo, ki je žal ni več, je zaokrožila profesorica Marjeta Humarjeva, ki je predstavila priprave na novo izdajo Kamniškega zbornika, v katero bodo vključili tudi daljši prispevek o Francetu Tomšiču. Humarjeva je poudarila pomen pisanja za Kamniški zbornik, ki postaja osrednja strokovna in referenčna publikacija na Kamniškem.

Litanije slovenskih mučencev

Litanije slovenskih muencev