Štuhec in Bahovec Komendčanom predstavila Krekovo zapuščino

Objavljeno: .

 

Pogovor z dr. Ivanom Štuhecem in dr. Igorjem Bahovcem je vodil Jožef Pavlič. / foto: A. JagodicLani, 8. oktobra, je minilo sto let od smrti dr. Janeza Evangelista Kreka, enega največjih Slovencev. Tega dne se je tudi sklenilo Krekovo leto (začelo se je 27. novembra 2016 na 151. obletnico njegovega rojstva pri Sv. Gregorju nad Sodražico), v katerem smo se Slovenci spominjali njegovih velikih del za slovenski narod in domovino.

Komendčani, med katerimi je Janez Evangelist Krek kot prvorojenec očeta učitelja Valentina Kreka, doma iz Selc, in matere Marije, rojene Štupica, iz Sodražice, živel od januarja 1869 pa malo dlje od očetove smrti 4. marca 1875 v Komendi, ko se je mati s petimi otroki, šestim pa pod srcem, preselila na očetov dom v Selca, so to v jubilejnem letu v glavnem naredili s pisanjem prispevkov o Kreku v občinsko glasilo (domačin Jožef Pavlič) in podporo prireditvam v Krekovem letu drugje (občina Komenda). To so čutili kot moralno dolžnost, saj je bil Janezov oče Valentin tukaj učitelj in organist, leta 1972, ko je bila zgrajena nova šola, v kateri je poučeval, je začel pisati tudi šolsko kroniko; Janez pa očetov odličen učenec, vpisan v zlato knjigo.

Janez Evangelist je pozneje rad prihajal v Komendo, kjer je imel dobre prijatelje na čelu z župnikom Valentinom Bernikom.

Komendčani so mu 31. avgusta 1919 manj kot dve leti po njegovi smrti 8. oktobra 1917 v čast in spomin priredili Krekov tabor ter postavili spominsko ploščo nad vhodom v šolo.

dr. Ivan Štuhec, Štefan Petkovšek, dr. Igor Bahovec in Jožef Pavlič / foto: Anton Jagodic

Pavličevo vztrajanje, da je prav, da se tudi Komenda slovesneje spomni velikega rojaka, je naletelo na razumevanje pri predsedniku tamkajšnje Ustanove Petra Pavla Glavarja Štefanu Petkovšku. Ta si je spomin na velikega Slovenca zamislil tako, da o njem v Komendi spregovorijo dobri poznavalci njegovega življenja, osebnosti in dela. Povabil je moralnega teologa dr. Ivana Štuheca, sociologa dr. Igorja Bahovca in kustosa Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani dr. Branka Šuštarja, vodenje pogovora z njimi pa zaupal Jožefu Pavliču. Vsi so privolili, le Branko Šuštar se je zadnji dan opravičil zaradi bolezni.

Prireditev so poimenovali Krekov večer, bila pa je 16. februarja zvečer v za to zelo primerni stavbi – nekdanjem Glavarjevem špitalu, kajti najslavnejši Komendčan duhovnik Peter Pavel Glavar (1721-1784) je deloval podobno kot pozneje Janez Evangelist Krek, je imel ta v Glavarju dobrega vzornika.

Številni obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili vsemu, kar sta iz svojega velikega znanja dr. Bahovec in dr. Štuhec povedala ne le Kreku, marveč veliko širše o dobi, v kateri je živel, kako se je kalil in prekalil v narodnega voditelja in buditelja, družbeno-političnega in socialnega delavca, časnikarja, pesnika, pisatelja in še veliko drugega. Poudarila sta, da ga je pri tem delu vodila prava narodna zavest, ponos, da je Slovenec, temeljita izobrazba in široka razgledanost, vizionarstvo, zlasti pa ljubezen in skrb za ljube mu Slovence. Zanje je toliko žrtvoval, da mu je to izkopalo prezgodnji grob.

V besedi sta potegnila črto od njegovega časa in delovanja prav do danes, ko bi v Sloveniji zelo potrebovali takšne ljudi, kakršen je bil Janez Evangelist Krek; zato je zelo prav, da se jih spominjamo.

Spomin nanj in na njegove tudi za sedanji čas zelo aktualne misli obuja knjiga Janez Evangelist Krek za Slovence, ki jo je izdala založba Družina. Prenekateri obiskovalec prvega Krekovega večera v Komendi je odšel z njo domov, pa tudi v upanju, da bodo še podobne prireditve v Komendi velikim Slovencem v spomin in ozaveščanje sedanjega rodu Slovencev. 

 

Foto: Anton Jagodic

Tagi/značke: Komenda Jožef Pavlič Janez Evangelist Krek Peter Pavel Glavar (1721-1784) Krekov večer IvanŠtuhec Igor Bahovec Štefan Petkovšek Ustanova Petra Pavla Glavarja