Spominska sv. maša za žrtve vojne in revolucionarnega nasilja

Objavljeno: .

V soboto, 31. oktobra 2015 je bila v kapeli Parka spomina in opomina Kamniška Bistrica na Kopiščih spominska sv. maša za vse žrtve vojne in revolucionarnega nasilja na Kamniškem. Somaševanje duhovnikov kamniške dekanije je vodil akademik dr. Janez Juhant. Po maši je zbrane nagovorila upokojena profesorica kamniške gimnazije Tina Romšak, sledila pa je slovesna podelitev društvenih priznanj Milanu Windschnurerju, Tini Romšak in akademiku dr. Janezu Juhantu, ki so, vsak na svoj način, prispevali in vztrajali, da so spominske maše v Kamniški Bistrice že od osamosvojitve dalje in so tako postale tradicionalne.

Vsa leta po osamosvojitvi je spominske sv. maše v kapelici Lurške Matere Božje v Kamniški Bistrici organiziral Milan Windschnurer, za kar mu gre posebna zahvala. Letos poleti je bila v Parku spomina in opomina Kamniška Bistrica na Kopiščih zgrajena kapelica in v njej posvečen oltar, zato so se v Društvu Demos na Kamniškem skupaj z g. Milanom Windschnurerjem odločili, da je bila letos tam, v neposredni bližini grobišč povojnih pobojev, tudi spominska sv. maša. 

Zbrani na spominski maši so se spominili skromnih začetkov, ko so bila označena in začasno zavarovana vsa takrat znana prikrita grobišča, tudi ta v Kamniški Bistrici. Sledil je popis žrtev druge svetovne vojne v takratni občini Kamnik. To je bilo obsežno in občutljivo delo, opravili pa so ga številni prostovoljci, ki so s svojim prizadevanjem in natančnostjo prispevali k vrnitvi dostojanstva pokojnim, njihovemu večnemu miru ter ohranjanju miru in sprave. Sledila so leta, ko duh časa ni bil več naklonjen tem plemenitim ciljem. Pred dvema letoma pa je dozorelo spoznanje, da se čas izteka, pričevalci odhajajo, z njimi pa odhaja v pozabo vedenje o povojnih grozodejstvih, in tudi narava je pripomogla, da so mnoga grobišča postala neprepoznavna. V Društvu Demos na Kamniškem so sprejeli program dela z naslovom Pravica do groba, ki sta ga podprli država in občina, s katerim želijo pomagati, da se uredijo vsa vprašanja, povezana z množičnimi prikritimi grobišči žrtev povojnih pobojev na Kamniškem, osrednjo pozornost pa so namenili dolini Kamniške Bistrice. Zahtevna naloga pa je bila v Kamniški Bistrici lahko uresničena, ker se je oblikovalo široko partnerstvo: Združenje Otkrićemo istinu - Dušan Niklanović, Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Občina Kamnik, Agrarna skupnost Meščanska korporacija, združenji Ob lipi sprave ter Resnica in sočutje. Skupna prizadevanja so sedaj primer dobre prakse in spodbuda drugim slovenskim okoljem, da se lotijo reševanja vprašanj prikritih grobišč.

Po končani sv. maši je sledil nagovor, ki ga je tudi tokrat pripravila upokojena profesorica kamniške gimnazije Tina Romšak. V uvodu je opozorila, da se v srečujemo z mnogimi »resnicami«, najusodnejša in edino veljavna pa je resnica, zapisana po zmagovalcih, ker »/…/ izključuje srce in misel, empatijo, zamrzne možgane in sodi. Sedemdeset let po uničujoči vojni še nismo zmogli preboleti posledic te resnice.«

V izredno čustvenem nagovoru je poudarila: »Kdor vojne ni doživel, ve le malo o njeni resničnosti. Tudi tisti, ki so bili v njej, imajo svojo resnico, glede na to, na kateri strani so bili. Povsem resnično pa smo jo doživljali otroci. Tudi meni se je za vekomaj zapisala v srce, kot ljubezen do mame in očeta, bratov, družine. Preštevilni smo bili in so še otroci, ki smo trepetali ob strojničnih rafalih, ko smo morali namesto pravljičnih junakov gledati krvava trupla.»

Zbrane je v zaključku svojega nagovora  je spoštovana in priljubljena profesorica kamniške gimnazije spomnila, da je Dan reformacije tudi praznik slovenske knjige in slovenskega jezika. Čeprav se je hotela na svetem kraju spomina na tisoče brezpravno pobitih ogniti /…/ političnokulturnih zagat in zdrah v našem okolju«, je nagovor končala z naslednjimi besedami: »Rekla pa bi le to, ko nas, tebe in mene, tudi v spominjanjih ne bo več, bo pesnik France živel, dokler bo živela slovenska beseda.«

Celotno besedlo nagovora 

Predsednik Društva Demos na Kamniškem mag. Igor Podbrežnik je prebral obrazložitve društvenih priznanj, ki so jih prejeli: Milan Windschnurer, Tina Romšak in akademik dr. Janez Juhant. Ti so, vsak na svoj način, prispevali in vztrajali, da se spominske maše v Kamniški Bistrice berejo že od osamosvojitve dalje in so tako postale tradicionalne. Podbrežnik je poudaril pomen prostovoljnega dela v korist občine in Slovenije in je izrazil hvaležnost vsem, ki so v zadnjih petindvajsetih letih po svojih močeh prispevali svoj delež pri reševanju vprašanj zamolčane zgodovine. Javna podelitev priznanj je zahvala najbolj zaslužnim in hkrati spodbuda vsem drugim, da se pridružijo pri novih projektih  društva.

 

Občni zbor Društva Demos na Kamniškem je podelil priznanje Milanu Windschnurerju, univ. dipl. ekon., za prizadevno delo za ustanovitev Slovenskih krščanskih demokratov in Demosa na Kamniškem, zavzeto sodelovanje pri organizaciji demokratičnih volitev, dolgoletno tajniško delo pri Slovenskih krščanskih demokratih, delovanje v občinski skupščini in občinskem svetu, uspešno vodenje Sklada stavbnih zemljišč Občine Kamnik, hranjenje dokumentacije o delu Demosa na Kamniškem in posebej Slovenskih krščanskih demokratov. Milan Windschnurer je z vsem svojim delom pomembno prispeval k uspešni demokratizaciji na Kamniškem in širše.

 

 

 

 

Občni zbor Društva Demos na Kamniškem je podelil priznanje društva gospe profesorici Tini Romšak za dolgoletno pomoč pri organizaciji spominskih svetih maš za žrtve vojne in revolucionarnega nasilja na Kamniškem ter za besede, ki so vse zbrane ob kapelici Lurške Matere Božje v Kamniški Bistrici opogumljale in nagovarjale, da so ob spoštovanju vseh pomorjenih mogli in hoteli stopati po poti resnice in pravičnosti k spravi.

 

 

 

Občni zbor Društva Demos na Kamniškem je podelil priznanje društva akademiku prof. dr. Janezu Juhantu za dolgoletno maševanje v spomin žrtvam vojn in revolucionarnega nasilja na Kamniškem ter za strokovno pomoč, duhovno oporo in spodbudo vsem sodelavcem pri projektu Pravica do groba. S tem je pomembno prispeval, da danes na Kopiščih stoji kapelica, posvečena v ekumenskem duhu, in je urejen Park spomina in opomina Kamniška Bistrica. 

Tagi/značke: množična grobišča, Kamniška Bistrica, Janez Juhant Milan Windschnurer France Balantič Tina Romšak revolucionarno nasilje sv. maša Jane Gerčar priznanje društva