Krsto Niklanović: Odkrivamo resnico o povojnih pobojih v Kamniški Bistrici

Spoštovani slovenski prijatelji! 

Ta trenutek, ko se obračam na vas, me navdaja z neizmernim ponosom in hvaležnostjo, ki jo dolgujemo za dokončanje človeškega in civilizacijskega dela, ki se je začelo več kot desetletje nazaj. Grobovi naših prednikov, kot tudi številnih drugih žrtev iz različnih delov nekdanje Jugoslavije, ki so bile nasilno umorjene takoj po drugi svetovni vojni, bodo dobile skromno, a dostojno obeležje. Skupaj smo si izborili pravico do groba, ki je ena od najstarejših človekovih pravic, prepovedanih že šest desetletij.

 Ne bom vas obremenjeval s podrobnostmi o boleči preteklosti, ki so dobro znane vsem. Rad bi spomnil na dejstvo, da je Slovenija takoj po 9. maju 1945, ko je bilo vojne konec, postala največja grobnica Evrope, ne po svoji krivdi. Po vaši čudoviti pokrajini je bilo pobitih več deset tisoč ljudi, ki jim ni bila dokazana nobena krivda in niso imeli priložnosti, da se branijo. Po hitrem postopku in z ukazom najvišjih organov Jugoslavije so se izvajali množični poboji po gozdovih Slovenije, kjer so odkrili več kot 600 grobov iz tega obdobja. V njih ležijo ostanki Hrvatov, Srbov, Črnogorcev, Slovencev in drugih antikomunistov tega časa. Po zaslugi Slovencev, ki so pokazali svetu, da kot pravi Evropejci želijo odkriti mesta pobojev iz časa zla ter da se končno razkrije in objavi resnica, kaj in kje se je zgodilo v času "krvave jugoslovanske pomladi leta 1945".

V primeru Črne gore je bilo to storjeno v veliki meri tudi zaradi prizadevanja združenja "Otkritćemo istinu", nevladne organizacije, ki je vložila veliko naporov, da s svojimi slovenskimi prijatelji odpre, a v veliki meri tudi zapre eno izmed temnih strani naše skupne zgodovine. Združenje je bilo uspešno, ker so v njem trdo delali pokojni Dušan Niklanović, njegov brat Vlado, ki je kljub visoki starosti še zmeraj z nami, in dr. Čedo Vukmanović, ki mu je na žalost bolezen preprečila, da bi bil tukaj z nami. On je s pomočjo metropolije rnogorsko-primorske Srbske pravoslavne cerkve po dolgoletnih pripravah in ogromno vloženega dela na tem področju objavil knjigo "Pucaj, rat je završen" (Streljaj, vojna je končana) avtorja Sava Gregovića, ki poleg obsežnih zgodb o tem, kaj in kako se je dogajalo s črnogorskimi antikomunisti, ki so se nameravali srečati z angleškimi zavezniki spomladi leta 1945 v Sloveniji. Večini od njih je bila to zadnja pot v zahodno Evropo.

V omenjeni knjigi, ki je prejela najvišje ocene strokovne javnosti, so prvič objavljena imena 5221 žrtev iz Črne gore. Po uspešni promociji in obsežnih raziskavah v Beogradu, Podgorici, Ljubljani in drugod pa je zbranih še več kot 1000 novih imen. Torej ta knjiga nima konca. Pisanje bodo nadaljevale nove generacije, kar jim omogoča nova demokracija, ki je prišla in še prihaja na prostor nekdanje komunistične Jugoslavije.

Naša družina, ki je zaslužna za največji del akcije, se zahvaljuje spoštovanemu profesorju in dolgoletnemu predsedniku slovenske komisije za odkrivanje grobišč zgodnjega povojnega obdobja dr. Mitji Ferencu kot tudi našim prijateljem iz občine Kamnik: Ivanu Pristovniku, Matjažu Ravnikarju in drugim. Velika zahvala gre nevladni organizaciji "Demos na Kamniškem" iz Kamnika, Matevžu Skamnu in županu Občine Kamnik g. Marjanu Šarcu, ki ne le da podpira našo akcijo postavitve obeležja v duhu vere žrtev v Kamniški Bistrici, kjer je padlo veliko ljudi žrtev iz Črne gore, pač pa tudi sam pomaga pri tem humanitarnem delu. Kot je dolgo časa nenehno poudarjal prvi in dolgoletni predsednik društva "Otkrićemo istinu" (Odkrili bomo resnico) moj pokojni oče Dušan Niklanović, ki je do konca svojega življenja vztrajal pri velikem delu, ki ga je začel s svojimi prijatelji, in nas s svojo zapuščino zadolžil, da nadaljujemo njegovo delo, tako počnem tudi jaz.

Naše delo ni namenjeno prepiru, temveč izključno miru, ne želimo nobenega maščevanja ali razdora, temveč samo resnico, pravico do groba in dostojno obeležje, ki ga bodo lahko obiskali potomci tistih, ki so v vaši lepi deželi zadnjič videli sončni vzhod. Nadaljujemo torej svoje nepolitično delo, pripravljeni, da z vašo velikodušno in večkrat ponujeno pomočjo zagotovimo skromno svetišče, kjer bodo sorodniki in prijatelji ubitih z bratsko roko prižgali sveče za njihove duše.

Dragi slovenski prijatelji, še enkrat iz srca hvala za vse opravljeno kot tudi za to, kar bomo še naprej delali skupaj.