72 let kasneje: Gasilci smo šli iskat partizane, da so nas osvobodili

Objavljeno: .

Za 60 let predanega in uspešnega dela na področju gasilstva v občini Kamnik je Jože Berlec leta 2000 prejel naziv častnega občana Kamnika. Večina nemških vojakov je že pred 1. majem 1945 odšla iz Kamnika, do konca vojne pa so ostali nemški uradniki in nekateri sodelavci, ki pa so večina pravočasno pobegnili. Zadnji teden aprila in prvi teden maja se spominjam kolon ljudi, ki so prihajali skozi Mengeš in naprej skozi Komendo proti Gorenjski in na avstrijsko Koroško.

Kasneje so bile kolone tudi skozi Kamnik proti Tuhinjski dolini in Štajerski, vendar so jih partizani obrnili in mnogo prignali v izpraznjene nemške garaže. Nekaj ujetnikom je uspelo iz tega taborišča zbežati čez železniško progo v podgorske gozdove, vendar so vse polovili in postrelili.

Po odhodu Nemcev 6. maja je v Kamniku zavladalo brezvladje in zato smo gasilci s komandantom Tomažem Homarjem na čelu prevzeli skrb za red in preprečevali krajo. Jaz sem dobil nalogo, da s konjsko vprego poberem po pisarnah in skladiščih orožje in ostalo uporabno opremo in to shranim v gasilskem domu. Nabral sem preko 80 pušk, 20 brzostrelk, en minomet, več zabojev streliva in ročnih bomb. Za to so izvedeli domobranci, ki so bili v Mekinjah , in so ponoči skupaj s komendskimi domobranci obkolili gasilski dom, pobrali vse nabrano orožje in strelivo, gasilce, ki smo tam stražili (bili smo Tone Jeglič, Neŕima Milan in Jožef Berlec), zapodili proti Grabnu in za nami streljali v tla – vsi trije smo bili ranjeni v roke, saj so se krogle odbijale od tal. Odšli smo k dr. Francetu Puclju, da nas je obvezal, nato pa nas je kamniški župan Hermann Rechbach razvozil domov, da smo se lahko varno vrnili.

V brezvladju ob koncu 2. svetovne vojne so javno lastnino zaščitili kamniški gasilci v sestavu kot na sliki iz sredine leta 1944. Članstvo pri gasilcih jih je zaščitilo pred vpoklicem v druge nemške že oborožene polvojaške enote. Spredaj na sredini sedi komandant Tomaž Homar, na njegovi desni namestnik Anton Zore in na levi drugi namestnik Leopold Lampič. Avtor fotografije je Stane Aparnik, sin znanega fotografa Franca Aparnika, hrani pa jo Jože Berlec, ki je tudi na tej fotografiji (stoji četrti z leve v drugi vrsti).Nemčija je kapitulirala 9. maja, v Kamnik pa še ni bilo nobenega partizana. Komandant gasilcev je s svojim voznikom Adolfom Kregarjem odšel v Tuhinjsko dolino iskat partizane, da vkorakajo v Kamnik. Povsem jima niso zaupali, zato je moral Tomaž Homar ostati kot talec, pet partizanov pa se je odpeljalo v Kamnik in ga junaško osvobodilo. Potem so prišli še preostali partizani.

10. maja je prišla čez Podgorje v Kamnik XIV. Hercegovska brigada. Del brigade je ostal na kmetijah, ostali pa so prišli v mesto in zasedli zgradbo sedanje Pošte. V Kamniku so ostali dva meseca. Ko so odšli, je za njimi ostalo opustošenje – odpeljali so vse, kar se je dalo – celo okna in vrata.

Nadaljevanje tega pričevanja kot tudi pričevanja vseh ostalih avtorjev, ki so zapisali svoje spomine na leto 1945, si lahko preberete v knjigi Prelomna leta, ki je marca 2017 izšla pri založbi Društva Demos na Kamniškem. 

Tagi/značke: občina Kamnik Jože Berlec gasilci Hermann Rechbach XIV. Hercegovska brigada