Tomaž Erzar: Vojna nikoli ni dobra za nič in za nikogar

Objavljeno: .

Dr. Tomaž Erzar: »Junaki te knjige, resnični junaki tistih težkih časov, ki se ne tolčejo po prsih in medaljah, nam polagajo na srce brez pompa in jeze: 'Vojna nikoli ni dobra za nič in za nikogar.'«Knjige, kot je Čas počasi briše in njeno nadaljevanje Prelomna leta, so knjige, ki odpirajo naši generaciji bistveno bolj mirno prihodnost in dajejo upanje za bistveno bolj pristne odnose med ljudmi v naših krajih.

V njih je brezsramno nasilje vojne in povojnih časov poimenovano s pravo besedo: kot nasilje brez dostojanstva in podlost brez primere, ki nimata opravičila. V njih je prikazana dobrota – ta redka dobrina, ki jo težki časi izvabijo na plan, da blaži nasilje in podlosti, in o kateri smo doslej brali tako malo.

V njih, hvala bogu, ni ideološko preračunljivih, medijsko izumetničenih in izmišljenih površnih zgodbic, kjer se na koncu junaki vozijo na tankih in veselijo zmage. V njih vojna postane to, kar je: nekaj, kar naša generacija ni smela vedeti, ker je lahko brala le stripe in nekakšne učbenike, v katerih je bila vojna, kakorkoli jo obračaš, vedno za nekaj dobra. Junaki te knjige, resnični junaki tistih težkih časov, ki se ne tolčejo po prsih in medaljah, nam polagajo na srce brez pompa in jeze: »Vojna nikoli ni dobra za nič in za nikogar.«

V vojni je junak samo, kdor pokaže sočutje in usmiljenje do trpečega in lačnega otroka ali vojaka, ki beži s propadle fronte in upa na vrnitev domov. Svet se je šele v zadnjem desetletju zavedel, da o drugi vojni pravzaprav ne vemo nič pomembnega in resničnega in da se čas, ko so ti ljudje še živi, izteka. In vendar so ljudje morali živeti vojno, kakršna je bila v resnici, in ne tiste iz učbenikov. Ko nam o njej spregovorijo tako iskreno in z otroško verodostojnostjo, takrat se zavemo, da se bomo po več kot 70-ih letih dokončno poslovili od druge vojne. S solzami za vse sirote, vse lačne otroke, vse vdove in nasilno umorjene. Z dobrim občutkom v srcu, da se je iskrena podoba vojne končno prebila na plan in da to podobo lahko s ponosom zapustimo tudi potomcem.

Tagi/značke: II. svetovna vojna Tomaž Erzar državljanska vojna prelomna leta sočutje čas počasi briše