Marjeta Humar: Nikoli več vojne
V zborniku Prelomna leta so objavljeni spomini na vojno in povojno dogajanje večinoma v kamniški in komendski občini, zlasti na leto 1945. Na to tematiko se veže tudi prispevek o ureditvi Parka spomina in opomina, gradnji in blagoslovitvi kapelice v spomin žrtev povojnega revolucionarnega nasilja na Kopiščih v Kamniški Bistrici leta 2015. S temi dejanji sta se občina Kamnik in država Slovenija simbolično poklonili žrtvam nasilja v Kamniku in okolici.
Zbornik je pripravilo in izdalo Društvo Demos na Kamniškem v okviru projekta Pravica do groba. Z njim nadaljujemo zapisovanje spominov, ki smo ga začeli leta 2013 z zbornikom Čas počasi briše, v katerem smo zbrali pričevanja prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno iz občin Kamnik in Komenda.
Vsebina zbornika je razvrščena v časovnem loku: čas vojne, leto 1945, prva leta po vojni, po osamosvojitvi. Na koncu pa je za lažje iskanje objavljen seznam imen oseb, omenjenih v knjigi.
Spomine so večinoma zapisali pričevalci, nekatere pa člani uredniškega odbora po njihovih pripovedih.
Pričevalci so večinoma povedali ali zapisali, kar so doživeli sami ali kar so jim povedali drugi. Po obsegu, širini opisa in nastanku je izjemen članek Milana Windschnurerja, kamniškega kronista. Milan Windschnurer si je dogodke zapisoval. Zapiske pa je dopolnil s pričevanji svojih znancev, z arhivskim gradivom, zapisniki, časopisnimi članki in zapisi v knjigah, ki se nanašajo na ta čas.
Pričevalci so danes starejši ljudje. V času vojne ali po njej pa so bili mladi ali še otroci.
Med prispevki so velike razlike v čustvenem odnosu pripovedovalcev do spominov. Nekateri ljudje so še danes prizadeti zaradi dogodkov, ki so močno posegli v njihovo življenje, saj so na krut način izgubili svoje najbližje in so dolgo iskali pravico, ki so jo dosegli ali pa ne. Ti ljudje so bili zaznamovani. Niso smeli javno žalovati, niso smeli pripovedovati o svojih bolečinah. Osebno sem poznala nekaj takih ljudi. Čutila sem, da so drugačni. Dokler nisem spoznala njihove življenjske bolečine, si nisem znala razložiti, zakaj so takšni. Zelo dobro se spominjam že pokojnega znanca, prisilnega mobiliziranca v nemško vojsko. Njegov oče je bil veseljak, on pa do osamosvojitve nekako skrit sam vase, nikoli vesel. Nekoč mi je rekel: »Ali lahko pridem k tebi, da boš zapisala, kaj sem doživel?« Od takrat naprej sem vedela in razumela, zakaj je takšen.
Drugi pričevalci so ohranili v spominu posamezne dogodke, ki niso vplivali neposredno na njihovo življenje, a so jih prizadeli zaradi usodnosti za druge. Taka so zlasti srečanja z ljudmi, ki so bili kasneje pobiti v Kamniški Bistrici ali drugod.
Nekateri avtorji pa niso doživeli čustvenih pretresov, ampak so kot otroci ali mladi ljudje opazovali življenje tistega časa, ki jim je zaradi zanimivosti ostalo v spominu.
Zanimivo je, kaj je Kamničanom v letu 1945 najbolj ostalo v spominu: iskanje partizanov in njihov prihod v Kamnik ob osvoboditvi, veselje, da je prišla svoboda, in žalost zaradi kolon ljudi, ki so romali v svojo smrt.
Vsa pričevanja so dragocena, saj bodo skupaj z raziskavami zgodovinarjev in arhivskih dokumentov prispevala k jasnejši podobi vojnih in povojnih dogodkov, ki so prizadeli veliko ljudi.
Vsaka vojna zareže v življenja ljudi. Moj ded je padel v prvi svetovni vojni, moj oče je bil partizan, moj tast je bil Maistrov borec, moj svak je padel na Babnem polju marca 1945, tik pred osvoboditvijo. Moja mama je vse življenje čutila, da je sirota, čeprav je imela dobrega očima. Očeta ji je vzela vojna. Ko smo v šoli morali pisati spomine svojih staršev na vojno, je moj oče zmeraj rekel: »Pusti to, ti ne veš, kaj je vojna!« In res je tako.
Ko sem hodila v osnovno šolo ali gimnazijo v 60. letih 20. stoletja, so bile na steni avle slike Helene Kordaš, ki jih je verjetno posnel ravnatelj Avguštin Lah. Ne vem več, kaj so prikazovale. Spomnim se, da je bila Helena zazrta nekam v daljavo. Nad slikami je bil napis: »Nikoli več vojne.« Tako je tudi sporočilo našega zbornika.
Tagi/značke: Milan Windschnurer II. svetovna vojna Marjeta Humar državljanska vojna pričevanja Helena Romšak Angelca Turnšek